Ureja: dr. Stanislav Pinter Foto: Niko Slana

PO "JURČIČEVI POTI" - OD VIŠNJE GORE DO MULJAVE

Začetek leta 2001 ni bil prav nič zimski, zato v nižinah nismo mogli uživati v zimskih radostih. Če bi verjeli staremu slovenskemu pregovoru, da "zima in gospoda nikoli ne prizaneseta", potem nas lahko na našem zgodnjespomladanskem izletu še presenetijo zimske razmere. Na "gospodo", ki jo je znal tako zanimivo opisati pripovednik Josip Jurčič, se bomo lahko le še spominjali, ko nas bo pot vodila mimo ostankov njihovih gradov. Prepričan sem namreč, da se boste odzvali povabilu na izlet v "Deželo desetega brata". Če že ne na dan tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti, pa ob prvi priložnosti.

Blago valovita Dolenjska se po mnenju številnih izletnikov začne šele v Višnjegorski kotlini, kjer se "ljubljanska megla" dokončno razblini pred toplimi sončnimi žarki. Začetek našega tokratnega izleta je prav v Višnji Gori, mestecu z več kot šeststoletno zgodovino. Prijetno razgibana pot nas bo vodila prek Polževega do Muljave, kjer stoji Jurčičeva rojstna hiša, zdaj preurejena v muzej.

Vsaj trije razlogi so, s katerimi utemeljujemo tokratni izbor:

VIŠNJA GORA

S kančkom hudomušnosti bi lahko Višnjo Goro predstavili tudi na takšen način: "Kjer so se njega dni dogovorili, da bodo kozla po senci natepli (Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori), kjer jim je simbol polž, z zlato verižico na leseno podnožje prikovan, kjer so v Starem gradu nekoč mogočni grofje živeli in kasneje še Podsmreški in Codellijev grad zgradili ..., kamor so njihove prednike nekoč Turki pregnali, ... tam žive na gričku (in okoli njega) še danes pravi meščani (od l. 1478), v sicer strogem vaškem okrožju, mestece pa se Višnja Gora imenuje. Sicer pa je bil srednjeveški predhodnik mesta, bližnji, vsem znani Stari trg."

Malo mestece leži v dolenjskem podolju na podolgovatem pomolu pod Starim gradom. Novejši del naselja leži ob vznožju griča, ob potoku Višnjica, onkraj glavne ceste in železnice Ljubljana-Novo mesto, po katerih je tudi najbolj preprost dostop do izhodišča poti.

JURČIČEVA POT

Ideja o Jurčičevi poti se je porodila leta 1994, ob 150-letnici rojstva našega prvega romanopisca. Tako je bila z novo potjo imenitno počaščena pomembna obletnica, hkrati pa širši javnosti predstavljena očarljiva Dežela desetega brata z bogato kulturno in naravno dediščino. Leta 1998 je bila klasična pot od Višnje Gore do Muljave podaljšana s "šolsko potjo" z Muljave do vasi Krka. Pohod je od takrat dalje uvrščen tudi v posebni program netekmovalnih prireditev, ki jih vodi Odbor za šolska športna tekmovanja pri Ministrstvu za šolstvo, šport in znanost.

Opis poti:

Prve korake po Jurčičevi poti zastavimo pri gostilni Šerek v Višnji Gori. Od tod se odpravimo proti staremu mestnemu jedru. Z južne strani Mestnega trga se za šolo, v katero je hodil tudi Josip Jurčič, začne navkreber mehka gozdna pot. Priporočam, naj bo začetni tempo hoje zmeren, saj se steza kar strmo vzpenja, dokler ne dosežemo razvalin Starega gradu gospodov Višnjegorskih še iz 11. stoletja. Med razgledovanjem po okolici se lahko malce oddahnemo. Pot nadaljujemo proti vasici Pristava, pozneje pa zavijemo na levo, k vasici Zavrtače.

Po dobri uri zmerne hoje pridemo do turistične točke Polževo in na vrhu Polževske planote zagledamo podružnično cerkvico sv. Duha z imenitnim gotskim portalom. Na tem mestu je tudi najvišja točka poti (630 m). Po krajšem počitku nato nadaljujemo po mehki travnati poti proti jugovzhodu. Če nam je vreme naklonjeno, lahko na tem delu poti uživamo ob najlepšem razgledu. Pred nami se odpirajo svetle dolenjske doline, v lepem vremenu se nam približajo Julijci, Karavanke in Kamniške Alpe ter in Snežnik ter Kum in Trdinov vrh.

Podružnična cerkev sv. Duha - pred leti že skoraj pozabljen pomnik slovenske kulturne dediščine

Do vasi Male Vrhe se pot rahlo spušča. Vas dosežemo po 20 minutah hoje. Zdaj vstopamo v osrčje krajev, v katere je Jurčič postavil večino svojih pripovedi. Iz vasi zavijemo proti vzhodu, proti komaj vidnim razvalinam gradu Roje - prizorišču Jurčičeve povesti Grad Rojinje in gradu Podlesek iz Desetega brata.

Načrtovalci Jurčičeve poti so našli idealne gozdne poti, ki v neutrudljivih kratkih izmenjavah z asfaltom in makadamom peljejo po grapah, mimo idiličnega bajerja Laškovec do cerkve sv. Janeza Krstnika. Ponuja se nam lep pogled na preprosto, vendar dokaj razgibano gradnjo s kombinacijo gotike in baroka. Ko se ji približujemo, lahko kar nekaj časa uživamo v lepoti, ki je nastala v sredini 14. stoletja. Pri cerkvi se je vredno ustaviti tudi zaradi groba viteza Foedransberga, enega izmed lastnikov gradu Kravjek, nekoč Weineck, v Desetem bratu grad Slemenice. Pot od Kravjeka čez vas Oslica je lepa in po dvajsetih minutah smo na cilju.

Na Jurčičevi poti tudi poznopomladanski sneg ni ovira za dobro voljo in varen korak.

Na Muljavi nas sprejme Jurčičeva domačija, svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Domačija pisatelja Josipa Jurčiča se je razvila v pravi etnografski muzej na prostem. Poseben čar pa dodaja Jurčičevini letno gledališče, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno izmed Jurčičevih del.

Tudi mladim je všeč Jurčičev Deseti brat, zato pred Krjavljevo kočo pozorno poslušajo, kako je bilo tiste noči na ladji, ko je bil Hudič na dvoje presekan ...

Preden zapustimo Muljavo se lahko ustavimo v poznogotski cerkvici Marijinega Vnebovzetja, znani po zlatem baročnem oltarju in znamenitih freskah Janeza Ljubljanskega iz sredine 15. stol..

Konec poti

S prehojeno potjo se izlet praviloma konča.

Zanimiv pohod je tudi, če se na pot odpravimo v obratni smeri - iz Muljave. Pot se v prvem delu prijetno vzpenja. Ko se približujemo cerkvi sv. Duha, imamo pred očmi ves čas Krim in okoliške hribe, zadaj pa Snežnik, ki ga v "pravi" smeri skoraj ne opazimo. S spustom v Višnjo Goro se pohod konča. Zaradi bolj ugodnih prometnih zvez je iz Višnje Gore celo lažje dobiti prevoz proti domu kot iz Muljave.

"Če na Jurčičevi poti ni snega, ga Snežnik na svoji kapi gotovo še ima!"

Najprimernejši čas:

Od zgodnje pomladi do pozne jeseni. V zimskem času se moramo prilagajati vremenskim razmeram!

Težavnost:

Pot je nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti.

Oprema:

Izlet obravnavamo kot turo v sredogorje, zato imejmo visoke čevlje z rebričastim podplatom in obleko, ki nas ščiti pred soncem in vetrom (v nahrbtniku pa posodo za pijačo, rezervno perilo, prvo pomoč, vrečko za smeti). Priporočamo zaščito pred klopi, če se odpravimo na izlet v obdobju, ko so klopi najbolj nevarni.

Na dan množičnega pohoda po Jurčičevi poti ne bomo ne lačni ne žejni. Za nas bo skrbelo Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica, turistična društva in krajani iz Višnje Gore, Nove Vasi, Vrhov, Muljave in Krke.

Dolžina izleta:

Celotna pot od Višnje Gore do Muljave je dolga približno 15 kilometrov in jo brez postankov prehodimo v treh urah.

Zemljevid in vodniki:

Podaljšanje ture:

Z Muljave lahko nadaljujemo pot proti Krki, kamor je Jurčič začel hoditi v šolo. Z Jurčičeve domačije nas pot pelje mimo hiše Cirila Jurčiča do bajerja. Čez manjšo vzpetino preko gozdička pridemo do hiše Metoda Jurčiča (oba pisateljeva pranečaka).

Za romantične duše ...

Od tod se napotimo proti Potoku, vasici pod Muljavo, mimo lovske koče čez Znojile po stezi pod rebrijo do Trebnje Gorice in naprej do izvira Krke. Krška jama je lepo urejena in osvetljena, v njej si v akvariju lahko ogledamo avtohtono človeško ribico.

Pot nadaljujemo čez vas Gradiček do stare šole na Krki, mimo cerkve sv. Kozme in Damijana prek Gmajne do Znojil in nazaj proti Muljavi.

Pot od Muljave do šole na Krki je dolga dobre 4 km, prijetna in lahka v vseh letnih časih.

Pešpot iz Muljave do Ivančne Gorice vodi čez zaselka Malo in Veliko Črnelo, hoje je 45 minut, s Krke pa slabih 90 minut.

Priporočam, da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije, ki vam jih bodo posredovali:

Po elektonski pošti: obc.ivancna.gorica@siol.net

Želim vam prijeten izlet!