Ureja:
dr. Stanislav Pinter
|
|
Pred
nami je začetek poletne sezone, ko večina obiskovalcev
slovenskega alpskega in predalpskega sveta načrtuje zahtevnejše
gorniške podvige. S tega vidika smo oblikovali predlog
za prvi izlet, ki lahko preraste celo v pravo gorniško
turo. Odpravili se bomo na Gorenjsko, natančneje na Jezersko,
od tam pa na Češko kočo na Spodnjih Ravneh pod ostenja
mogočnih Grintovcev.
Vsaj trije razlogi so, s katerimi
utemeljujemo takšen izbor:
- Jezersko s svojo geografsko lego, naravnimi danostmi
in domiselnimi prebivalci ponuja obilje
možnosti za dejavno preživljanje prostega časa (tudi
če se ne zmorete vzpeti na katerega od
okoliških vrhov)
- Letos mineva natanko sto let od odprtja gorske postojanke
Češke koče.
- Kamniško
- Savinjske Alpe ali Grintovci (kot jim pravijo domačini)
so precej manj obiskane kot Julijci.
Jezersko
Ime
se uporablja od konca 19. stoletja za gorsko kotlino,
ki jo je izoblikoval ledenik med Karavankami in Kamniško
Savinjskimi AIpami ter razloženi naselji Spodnje in Zgornje
Jezersko. Ko se je ledenik v zadnji ledeni dobi umaknil,
je nastalo obsežno jezero. V 15. stoletju se je skoraj
povsem osušilo in ljudje so njegovo dno uporabili za njive
in senožeti. Na Zgornjem Jezerskem je tudi danes majhno
Planšarsko jezero, ki je resda umetno, vendar zaradi tega
nič manj prikupno. Območje so začeli naseljevati ob koncu
10. stoletja, kraj pa je bil prvič omenjen leta 1391 (cerkev
sv. Ožbolta pri Jezeru).
Dostop
na Jezersko je mogoč po regionalni cesti od Kranja, mimo
Preddvora. Cesta se nadaljuje prek mednarodnega mejnega
prehoda Jezerski vrh v Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem.
Prav tod je verjetno potekata tovorniška pot že v pred
rimskem času. Z Jezerskega se proti jugovzhodu zajedata
v Alpe dve ledeniški dolini, večja je Ravenska, manjša
pa Makekova Kočna.
Zaradi
privlačne lege sredi gorske pokrajine je Jezersko pred
1. svet. vojno postalo priljubljen gorsko turistični kraj,
ki je kasneje zaslovel tudi kot klimatsko zdravilišče.
Danes je prepoznavno kot gorsko klimatsko zdravilišče
za očesne, pljučne in stresne (managerske) bolezni. Sicer
pa sta glavni gospodarski dejavnosti gozdarstvo in živinoreja,
pri čemer je bolj v ospredju ovčarstvo, ki je znano po
avtohtoni jezersko solčavski pasmi. Črede ovac v neokrnjeni
gorski pokrajini so prava paša za oči, še zlasti radi
jih opazujejo otroci.
Češka
koča
Jezersko
je izhodišče za ture do planinskih koč in na vrhove zahodnega
dela osrednjih KamniškoSavinjskih Alp. Tako tudi za naš
tokratni izlet na Češko kočo (1542 m), ki stoji v krnici
pod severnim ostenjem Grintovca in ob robu prepadnega
pobočja nad dolino Ravenske Kočne. Oblikovanost terena
nam daje občutek pravega visokogorja. Koča
je ohranila svoj prvotni videz stare češke kmečke hiše,
kakor jo je postavila Češka podružnica Slovenskega planinskega
društva pred natanko stotimi leti. Planinski vestnik je
leta 1900 ob odprtju koče v pozdrav med drugim zapisal
tudi te besede: "Koča na Grintavcu je dar Čehov,
namenjen Slovencem, živa priča o bratovski zvezi, ki se
je uresničila pod zaščito Slovenskega planinskega društva.
Blagoslovil jo je Aljaž, triglavski naš župnik, kakor
ga imenujejo Čehi." Zadnjo nedeljo v juliju (30.
7. 2000) bo ob koči slovesnost ob stoletnici odprtja te
prijazne in za ta del Grintovcev pomembne gorske postojanke.
Na Češko kočo lahko pridemo po različnih poteh. Več jih
vodi iz doline Ravenske Kočne, možen pa je tudi pristop
iz Makekove Kočne, mimo samotne kmetije Makek. Za dobrega
hodca bosta dve uri za pristop več kot dovolj, če pa boste
na izlet vzeli tudi otroke, potem pa se vam bo čas hoje
seveda podaljšal, primerno njihovi starosti.
Izhodišče:
mogoči sta dve izhodišči:
- Mimo
Planšarskega jezera se lahko z vozilom zapeljemo po
makadamski cesti v dolino Ravensko Kočno in mimo kmetije
Ancelj. Vozilo pustimo na parkirnem mestu in se priključimo
markirani stezi.
- 2.V
središču Jezerskega pri penzionu Kazina zavijemo proti
vzhodu po cesti v dolino Makekovo Kočno (proti smučarski
vlečnici). Pri njej zavijemo levo mimo kmeta Makeka
in še malo više do odcepa markirane poti.
Opis
poti:
- Iz Ravenske Kočne sledimo markacijam sprva proti desni
strmo v breg (pazite na tempo hoje). Ko se strmina položi,
se priključimo stezi iz Makekove Kočne. Sledimo ji zložno
navzgor do že od daleč vidne koče.
- Od parkirišča najprej sledimo markacijam skozi gozd
in mimo travnikov Štularjeve planine. Na manjšem sedelcu
se pot položi (tu
se priključi prva različica) in preči pobočja nad Ravensko
Kočno.
Vrnitev:
Praviloma
se vrnemo po isti poti. Če pa se kdo iz skupine ne bi
odločil za vzpon, lahko zapelje vozilo v sosednjo dolino,
s tem pa vam omogoči "krožno turo". Pri tem
je bolj priporočljiv spust v Makekovo Kočno.
Najprimernejši
čas:
Od junija do konca septembra (obdobje, ko je koča odprta).
Težavnost:
Steza
je večinoma nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti,
razen na kratkih odstavkih v bližini koče. Tam je ponekod
precej strmo odrezana proti dolini! Zato je zavarovana
z jeklenico (priporočamo, da otroke navežete na pomožno
vrvico, lahko jim pokažete tudi uporabo vponk samovarovanje).
Pri koči moramo paziti, da nam kakšen (pre)radoveden otrok
med igro ne "pobegne" predaleč v smeri doline,
kjer so pobočja strmo odsekana in nevarna.
Oprema:
Izlet
obravnavamo kot turo v visokogorje, zato temu prilagodimo
tudi opremo. Visoki čevlji z rebričastim podplatom. Obleka,
ki nas ščiti pred soncem in vetrom (v nahrbtniku imejmo
rezervno perilo, toplo oblačilo, kapo in rokavice, prvo
pomoč ter palerino ali dežnik in vrečko za smeti). Priporočamo
pohodniške palice, pomožne vrvice in vponke (če so z nami
mlajši in manj izkušeni otroci), zadosti tekočine, zaščitne
kreme proti soncu in sončna očala ter pokrivalo. Seveda
naj ne manjka kakšen priboljšek za malico (suho ali sveže
sadje, čokolada).
Dolžina
izleta:
Izhodišče Češka koča ......2 uri
Povratek.....................1.30 ure
Skupaj................3.30 do 4 ure
Zemljevid
in vodniki:
Jezersko
z okolico 1: 25.000
Urša
in Andrej Stritar: Z otroki v gore. Družinski izleti
(1998). Sidarta, Ljubljana.
Podaljšanje
ture:
S
Češke koče je možnih več gorniških tur, različne zahtevnosti.
Zanje potrebujete primerno telesno kondicijo, gorniške
izkušnje in ustrezno opremo. Najzanimivejša sta vzpona
na Grintovec (2558 m) 3 ure, na Jezersko Kočno (2540
m) 3.30 ure. Za nadaljevanje ture priporočamo zgodnje
jutranje ure, ko so vremenske razmere praviloma ugodne
za gibanje po visokogorju. V koči lahko prespimo, tudi
če ne nameravamo višje v gore. Za otroke je to nepozabno
doživetje, saj doživijo pristno gorniško vzdušje.
Alternativa:
Za
tiste, ki se ne bi vzpeli na Češko kočo, je na Jezerskem
in v okolici še veliko drugih zanimivosti, do katerih
se da priti peš ali s kolesom. Odločite se lahko za zgodovinskokulturno
pot, ob kateri si boste lahko ogledali najpomembnejše
znamenitosti Jezerskega, med katere sodijo:
- zanimiva kmečka poslopja, med katerimi so nekatera
preurejena v male muzeje (Šenkova domačija, Jenkova
kasarna)
- naravni mineralni Ancljev vrelec v Ravenski Kočni,
ki ga je omenjal že Valvasor;
- kamnolom
lehnjaka in začetek Slovenske geološke poti (Komatevra);
- cerkev
sv. Ožbolta (iz 14. stoletja) z zanimivimi poslikavami.
Jezersko
se ponaša tudi z najvišjim slapom v Sloveniji Čedca (130
m), katerega lego prepoznamo po mogočni rdečkasti steni,
prek katere pada v globino. Do slapa je mogoč pristop
po označeni ne preveč zahtevni stezi.
Priporočam,
da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije,
ki vam jih bodo posredovali na TIC Jezersko (g. Rihard
Murn), če imate možnost pristopa na svetovni računalniški
splet, pa poiščite naslov: http://www.seite.si
Želim
vam prijeten izlet!
Foto:
Andrej Karničar
|