Piše: doc. dr. Boris Sila

Res je, da imamo s prihajajočo zimo vedno več razlogov in opravičil, da smo manj telesno dejavni, vendar ... Vprašajmo se, komu so namenjena taka opravičila. Odgovor je vsekakor na dlani: "Nam samim." Mi smo seveda tisti, ki odločamo. O svoji dejavnosti in o svojem ravnanju.


S telesno dejavnostjo in telesno zmogljivostjo je tako kot z drugimi sposobnostmi. Če ne vadimo, se hočeš nočeš sposobnosti slabšajo, padajo. Če nenadoma opustimo primerno gibalno aktivnost, bo to udarilo najprej in samo nas, in ne koga drugega. In samo mi bomo lahko (znova) čutili posledice negibanja, zanemarjanja telesne dejavnosti, zanemarjanja zdravega načina življenja z opravičilom: "Danes ne, mogoče jutri, raje pojutrišnjem!"

Res so zimski dnevi kratki. Ko pridemo po delu oz. službi domov in še kaj pojemo, je za kakšno resno dejavnost v naravi, kot sta na primer tek in kolesarjenje (razen pri tistih, ki jih tema ne moti), že prepozno. Potem se pa začne: en izgovor, drug izgovor, pa ne greš, se ne odločiš, odlašaš. Dnevi, tedni in meseci pa bežijo. Kaj kmalu nas preseneti še božično-novoletno obdobje z nakupovalno mrzlico in napornimi kulinaričnimi podvigi, ki puščajo negativne posledice v skritih delih telesa (npr. več sladkorja in holesterola v krvi), pa tudi na bolj viden način - presenečenje na tehtnici! In ob vsem tem pravzaprav izgubljaš voljo in ti prav pride tudi ne najboljša vremenska napoved, da preložiš izlet v naravo. Nato izveš, da bo verjetno gneča na smučišču in boš šel kdaj drugič.

In prav preprečevanju zmanjševanja gibalne in športne dejavnosti v zimskem času je namenjen ta prispevek. Na že znan in tudi nekoliko bolj sproščen način (končno so pred nami veseli praznični božični in novoletni dnevi) bi lahko postavili naslednje pravilo v odnosu do telesne oz. športne dejavnosti:

Prvič: za svojo nedejavnost ne iščimo izgovorov okoli nas, ker si ovire postavljamo sami.
Drugič: če so krivi drugi, velja prvo pravilo.

Nenehno se moramo namreč zavedati, da je naše telo ustvarjeno za gibanje in ne deluje pravilno, če v vsakdanjem življenju nima dovolj gibanja. Gibanje pozitivno vpliva na delovanje in življenjske procese v različnih organih in organskih sistemih, ohranja dobro počutje in primerno zdravstveno stanje.

ZDRAVJE IN VESELJE HKRATI

Ne bo odveč znova poudariti, da s primerno vadbo ohranjamo pomembne gibalne sposobnosti, kot so vzdržljivost, moč, gibljivost, koordinacija in ravnotežje. Vendar mora človek pri petdesetih nekoliko drugače izbirati športe kot pri petnajstih ali pri tridesetih. Z leti namreč prihaja do sprememb, predvsem v gibalnem aparatu, ki ga predstavljajo mišice, kosti in sklepi s hrustancem. Kosti, predvsem pri ženskah, postajajo bolj porozne (osteoporoza) in zaradi tega bolj krhke. Mišice in mišične kite postanejo manj elastične, kar velja tudi za sklepne vezi in ovojnice. Tudi sklepne površine, ki so prekrite s hrustancem, se obrabljajo. Zaradi tega so tanjše in manj gladke in preprečujejo normalno gibljivost v sklepih. Ponavadi so največje težave s hrustancem v hrbtenici. Tam so namreč med posameznimi vretenci medvretenčne ploščice, ki se predvsem v ledvenem predelu (v križu) najprej poškodujejo, neenakomerno stanjšajo in neredko tudi premaknejo s svojega osnovnega ležišča; to (pre)mnogim povzroča dobro znane hude bolečine v križu. In s tem se lahko znova vrnemo na začetek. Premalo gibanja in preveč sedenja take težave samo pospešujeta, pravilno izbrana telesna aktivnost pa jih zelo uspešno blaži in odklanja.

Ob vse navedenih in še drugih takšnih in drugačnih vplivih športa na človeški organizem pa na noben način ne smemo pozabiti tudi na užitek, veselje, zabavo, razvedrilo, srečo, lepoto. Tega ni v življenju nikoli preveč. Šport pač ima to srečo, da vse to omogoča. Telesna dejavnost mora v prvi vrsti vabiti zaradi nje same, zaradi užitkov, in ne toliko zaradi v zadnjem času tolikokrat poudarjenih učinkov na gibalni aparat, srčno-žilni in dihalni sistem, na uravnavanje telesne teže in podobno. Seveda je vse omenjeno tudi pomembno. Ampak to naj pride samo od sebe in potem ko bomo izpolnili tisti prvi namen - uživanje.

PO SPROSTITEV V TELOVADNICE IN BAZENE

Da zaradi športu nenaklonjenega vremena v kratkih, vlažnih in mrzlih dnevih le ne bi preveč opustili sproščujoče telesne dejavnosti, so strokovnjaki poskrbeli za različne možnosti prijetne aktivnosti v zaprtih športnih objektih - v telovadnicah, zimskih bazenih, pokritih teniških in badmintonskih igriščih, v centrih za fitnes in v različnih drugih športnih objektih in dvoranah, ki omogočajo ukvarjanje z različnimi športnimi aktivnostmi.

Sodobni centri za fitnes omogočajo povsem individualno vadbo, prilagojeno našim zmožnostim, željam in interesom, omogočajo obisk v vsakem in poljubnem delu dneva ali tedna, s čemer nismo vezani na natančno zastavljen urnik. Za vadbo v centru za fitnes tudi ne potrebujemo kakih športnih predznanj. Vključimo se lahko kot začetniki in se prepustimo vodenju in nasvetom inštruktorja, ki bo skupaj z nami ugotovil, kakšna in katera vadba je najprimernejša. Fitnesi v enem svojem delu ponujajo možnosti vzdržljivostne vadbe na t. i "kardio"-napravah, kjer obremenjujemo predvsem srčno-žilni in dihalni sistem. To so naprave, ki ponazarjajo dejavnosti v naravi, tako na primer kolesarjenje - sobna kolesa, tek - tekoče preproge, veslanje - veslači, hoja navkreber - "steperji", hojo in tek na smučeh "orbi trek". Kardiotrenažerji omogočajo enakomerno ciklično gibanje, pri katerem lahko s pomočjo merilcev srčnega utripa in v odvisnosti od danih možnosti spremljanja različnih podatkov sproti ugotavljamo raven obremenitve v watih in reakcijo telesa na to obremenitev s frekvenco srčnega utripa, spremljamo lahko sprotno porabo kalorij, hitrost hoje, teka ali kolesarjenja in prevožene, prehojene ali pretečene kilometre. S pomočjo podatkov, ki so shranjeni v omenjenih trenažerjih, lahko tudi ugotovimo, ali je naša vzdržljivost (splošna kondicija) primerna ali je slaba ali morda celo nadpovprečna.

V drugem delu fitnesa so različne naprave ali proste uteži in ročke, ki omogočajo vadbo za pridobivanje moči, ki je ena osnovnih in pomembnejših motoričnih sposobnosti. O moči in vadbi moči bomo več pisali v eni od naslednjih številk.

SLOVENCI SMO PREDVSEM POHODNIKI, PLAVALCI IN KOLESARJI

Ob koncu leta si kot nekakšen pogled v minulo obdobje še poglejmo, s katerimi športnimi dejavnostmi se pravzaprav Slovenci največ ukvarjamo. Rezultate smo si sposodili iz zadnje raziskave o športnorekreativni dejavnosti v Sloveniji, ki so jo domači raziskovalci pred kratkim objavili v reviji Šport, ki jo izdaja Fakulteta za šport v Ljubljani.

Iz odgovorov reprezentativnega vzorca odraslih prebivalcev Slovenije si najprej oglejmo po vrstnem redu, kolikšen odstotek odraslih se ukvarja s posameznimi športnimi aktivnostmi. V preglednici 1 je prikazanih 30 najbolj popularnih aktivnosti. Podatki so bili zbrani koncem leta 2000.

Preglednica 1: Športne dejavnosti, s katerimi se Slovenci največ ukvarjamo

V Sloveniji so najbolj popularne dejavnosti v naravi, pri čemer se morda plavanje nekoliko deli na dejavnost v različnih bazenih in dejavnost na rekah, jezerih in v morju. Največ je hoje, ki je seveda vključena tudi v planinstvu, zelo velik delež Slovencev pa kolesari, in ta odstotek se zadnja leta povečuje. Če združimo "navadno" kolesarjenje še z gorskim, se skupaj uvrsti na drugo mesto, ne daleč za hojo. V primerjavi s podatki iz prejšnjih let rastejo tudi odstotki dejavnih pri plesu, teku, fitnesu, aerobiki, rolanju, manjšajo pa se npr. pri tenisu, namiznem tenisu, kegljanju. Oglejmo si še najbolj popularne športne dejavnosti posebej pri moških in posebej pri ženskah:



Slika 1: Športna aktivnost moških (v %)
Če si ogledamo samo moško preglednico, ugotovimo, da so med prvimi tremi na vrhu iste dejavnosti kot v celotnem vzorcu, precej višje pa je seveda nogomet, potem pa še košarka, fitnes in gorsko kolesarjenje.

Slika 2: Športna aktivnost žensk (v %)
Pri ženskah so prve štiri dejavnosti enake kot v celotnem vzorcu, potem pa si sledijo bolj "ženski" športi, kot so na primer aerobika, ples in vadba doma (tukaj je največ ukvarjanja z otroki, pa tudi jutranja in druga gimnastika). Zelo visoko sta tudi tek in tenis, alpsko smučanje pa je v primerjavi z moškimi precej nižje.