Ureja:
dr. Stanislav Pinter
|
|
Tokratni
prispevek je namenjen mladostnikom, kar pa še ne pomeni,
da poti ne bi zmogli vsi, ki po letih sicer ne spadate
več v to starostno skupino, a ste po srcu še vedno mladi.
Izlet naj vam postane izziv, čeprav si boste morda v ospredje
postavili druge cilje, kot so zapisani v nadaljevanju.
V
osrednjem delu Slovenije, nekoliko vzhodno od geometričnega
središča, ležijo kraji, ki so tesno povezani z najpomembnejšim
slovenskim pesnikom balad in romanc, Antonom Aškercem.
Območje, ki je ujeto med sotočje rek Savinje in Save,
predstavlja mejni del med nekdanjima deželama Štajersko
in Kranjsko. Prav obe reki sta v preteklih stoletjih dajali
ton življenju v teh krajih, saj se je po Savi odvijal
pomemben in pester rečni promet, medtem ko je bila Savinja
poznana predvsem po splavarstvu. Sredi 19. stoletja so
ob omenjenih rekah zgradili t. i. južno železnico, ki
je povezala mesti Dunaj in Trst. Med pomembnejšimi kraji,
kjer so postavili železniške postaje na tej progi, sta
tudi Rimske Toplice in Zidani Most. Leta 1996, ob 140-letnici
rojstva pesnika Antona Aškerca, je kraja povezala še ena,
tokrat spominska "Aškerčeva pot".
 Vsaj
trije razlogi so, zaradi katerih je vredno opraviti predlagani
izlet:
- Pesnika
Antona Aškerca in njegov bogat umetniški opus boste
lažje razumeli, če boste spoznali kraje, v katerih je
preživljal svojo mladost in prisluhnili živi besedi
njegovih sorodnikov, ki nadaljujejo Aškerčev rod v prijaznem
zaselku Senožeti.
- Rimske
Toplice z okolico so označene s sloganom "Oaza
neokrnjene narave", kar v veliki meri drži, predvsem
zaradi spleta (ne)srečnih okoliščin. Ob poti boste lahko
doživeli celo občutek samotne odmaknjenosti.
- Malo
je krajev v Sloveniji, kjer je na tako majhnem območju
mogoče - prijetno s koristnim - združiti kulturno-zgodovinsko,
naravoslovno (zlasti botanično) in športno tematiko
na enodnevnem izletu v naravo.
Ne nazadnje vas pričakujejo prijazni domačini, ki se
vedno bolj zavedajo, da je nadaljnji razvoj tega območja
mogoč le v sožitju z naravo in Ijudmi.
Rimske
toplice
 Kraj
je nosil to ime, zapisano na novem železniškem postajnem
poslopju, že ob letu Aškerčevega rojstva, 1856. Prej so
za zdravilišče s toplo vodo uporabljali ime Toplice. Ker
so jih poznali in uporabljali že Rimljani, to med drugim
dokazujejo številne izkopanine, in da jih ne bi zamenjevali
s toplicami v bližnjem Laškem, so dobile še pridevnik
"Rimske".
Rimske Toplice ležijo v manjši kotlini ob reki Savinji,
obdani z gozdnimi pobočji, ki hranijo bujno vegetacijo
eksotičnih rastlin. Rast jim omogoča blago predalpsko
podnebje in bližina termalnih vrelcev. Ob njih se je v
drugi polovici 19. stoletja razvilo svetovno znano mondeno  zdravilišče,
ki je leta 1945 prišlo v lastništvo Jugoslovanske Ijudske
armade (JLA) in bilo spremenjeno v vojaški center za medicinsko
rehabilitacijo. Od leta 1991 je zdravilišče zaprto in
propada. Z letošnjo jesenjo pa se obeta njegova ponovna
oživitev in postopna vrnitev v čase največjega razcveta.
Prav pod zdraviliškim domom je izhodišče Aškerčeve poti.
Dostop do Rimskih Toplic je mogoč po cesti ali železnici.
Iz štajerske smeri je najhitrejša pot prek Celja in Laškega,
iz ljubljanske smeri pa po zasavski poti prek Litije in
Hrastnika. Če vas pot vodi iz Posavja, v Zidanem mostu
zavijte v smeri proti Celju.
Aškerčeva
pot
 Poteka
skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom
in odraščanjem. Speljana je skozi predele, ki so po zgodovinski
strani zanimivi zaradi najdišč predmetov iz rimskih časov,
obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na
grmadah zažigali predvsem ženske, obtožene čarovništva.
Tudi Aškerčeva domačija, zdaj muzej, ima pod svojo streho
veliko zanimivosti, iz katerih se da razbrati, kakšen
je bil v preteklosti način življenja v teh krajih.
Nekdanji lastniki zdravilišča v Rimskih Toplicah so bili
tudi ljubitelji narave. Zasadili so zdraviliški park,
v katerem rastejo razna eksotična drevesa, katera so prinesli
z različnih koncev sveta številni pomembni gostje. Na
delu parka z imenom Livada rastejo najznamenitejše med
njimi - orjaške sekvoje. Na pobočjih Stražnika in Kopitnika,
ki se dvigata neposredno nad potjo, so rastišča redkih
alpskih rastlin: avrikija, clusijevega svišča in blagajevega
volčina (Daphne Blagayana), ki ima tod udomačeno ime "beli
kozlovec". Park prepletajo sprehajalne poti, med
katerimi je zelo znana "Ruska steza", ki so
jo gradili ruski ujetniki. Poleg botaničnih znamenitosti
je v parku veliko mest, primernih za različne igre in
reševanje orientacijskih zank.
Izhodišče:
Železniška
postaja v Rimskih Toplicah ali avtobusna postaja pod zdraviliškim
domom.
Opis
poti:
 Od
železniške postaje čez most prek Savinje in čez regionalno
cesto Celje-Zidani Most do zdraviliškega doma. Ob poti
nas usmerjajo leseni znaki v obliki črke A proti kraju
Senožeti. Pred zdraviliškim domom je v dveh ribnikih polno
ribic, ki so bolj bled spomin na nekdanje "zlate
ribice" v kristalno čisti vodi.
Pot se nadaljuje skozi podvoz zdraviliškega doma med zdraviliškimi
poslopji, potem se priključi lokalni cesti na Senožete.
Ko zapustimo gozd, zagledamo na levi hišo, ki je bila
pesnikov dom. Od domačije se naprej odpravimo po cesti,
ki se najprej zložno dviga do vasi Lukovica in nadaljuje
z rahlimi vzponi in spusti skozi vasi Straže, Brezno in
Marijino Širje. Tu naletimo na cerkvico v romanskem slogu
iz 13. stoletja, nedaleč stran pa je pokopališče, kjer
je grob pesnikovega brata Miha. Čaka nas le še spust,
ki se konča na železniški postaji v Zidanem Mostu.
Vrnitev:
 S
prehojeno potjo se izlet praviloma konča.
Zelo zanimiva pa je pot v obratni smeri, ko si za izhodišče
izberemo Zidani Most. V tem primeru priporočam prevoz
do vasi Marijino Širje, saj nam bo tako prihranjen začetni
strm vzpon. Pot utegne biti še bolj zanimiva, če se za
vasjo Brezno odločimo za različico, ki poteka skozi vasico
Dolenje in prek Grmade (zažiganje čarovnic). Po prijetnih
kolovoznih poteh pridemo naravnost na pesnikovo domačijo.
Spust v Rimske Toplice navadno sklenemo z obiskom odprtega
termalnega kopališča, ki obratuje skozi vse leto. S plavanjem
in igrami v vodi in ob njej lahko dodatno razširimo športni
del izleta, udeležencem pa ponudimo še nekaj sprostitve.
Najprimernejši
čas:
Od
zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Težavnost:
Pot
je večinoma nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti,
razen na kratkem deiu pod Grmado (različica poti iz Zidanega
Mosta), kjer je ob mokrem vremenu stalna nevarnost zdrsa.
Oprema:
Izlet
obravnavamo kot turo v sredogorje, zato imejmo visoke
čevlje z rebričastim podplatom in obleko, ki nas ščiti
pred soncem in vetrom (v nahrbtniku pa posodo s pijačo,
rezervno perilo, prvo pomoč, vrečko za smeti). Priporočamo
zaščito pred klopi, če se odpravimo na izlet v času, ko
so klopi najbolj nevarni. Seveda naj ne manjka priboljšek
za malico, čeprav so domačini prijazni in lahko v vsaki
vasi dobite kaj za pod zob. Ponekod še doma pečejo kruh,
v jesenskem času pa bodo radi ponudili sok (mošt) iz jabolk
ali hrušk. Dobre pitne vode je ob poti dovolj, kar je
dandanes že prava redkost.
Dolžina
izleta:
Celotna
pot od Rimskih Toplic do Zidanega Mosta traja tri ure
in pol.
Zemljevid
in vodniki:
Zasavsko
hribovje, 1: 25.000
Po Aškerčevih poteh. Zgibanka, ki so jo pripravili učenci
OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic.
Podaljšanje
ture:
S
Senožet je možno izlet podaljšati na Stražnik (665 m),
ki je zaradi svoje lege zelo razgledna točka (dodatnih
45 minut). Za bolj gorniško izkušene je zanimiva tura
na Kopitnik (910 m), saj na njegov vrh vodi kratka zavarovana
pot. Na Kopitniku pa je tudi prijetna planinska koča,
ki jo upravlja PD Rimske Toplice. Iz Rimskih Toplic dve
uri in pol.
Alternativa:
 Za
tiste, ki jim je pot do Zidanega Mosta predolga, lahko
v vasi Globoko obiščejo kraj, kjer je nekoč stala rojstna
hiša pesnika Antona Aškerca (od železniške postaje 30
min). V Rimskih Toplicah pa pripravljajo še druge zanimive
programe, ki bodo predvsem naravoslovno in športno obarvani.
Priporočam, da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije,
ki vam jih bodo posredovali: gospod Avgust Aškerc (pesnikov
pranečak), Turistično društvo Rimske Toplice, OŠ Antona
Aškerca Rimske Toplice, Krajevna skupnost Zidani Most
(g. Milan Vodišek).
http://www.o-4os.ce.edus.si/rimske.toplice
Želim
vam prijeten izlet in varen korak!
|
