1. Jedilniki so sestavljeni za tri dnevne obroke:

• za zajtrk oz. malico, obogateni z napitki za žejo ali svežim sadjem
• za kosilo in
• popoldansko malico

2. V njih je pokritih 70-80% dnevnih fizioloških potreb po hrani otroka od prvega do sedmega leta oz. odrasle osebe, ki potrebuje tako prehrano. Pri pripravi hrane za šolarje, dijake in odrasle ljudi, povečamo le normativ v recepturi in tako avtomatično povečamo tudi količino energijskih in hranilnih snovi. Pomembno je, da ostane načelo pestrosti in dobre kvalitete potrebnih živil za pripravo posamezne jedi (obroka). Ostalih 20-30% naj bo otroku zagotovljeno v zgodnjem večernem ali zgodnjem jutranjem obroku. Navedena so povprečja energijskih in hranilnih snovi za 12 mesecev (delež beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov v posameznem obroku, količine rastlinskih in živalskih beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, kalcija, železa in C-vitamina, kJ in kcal).

3. Jedilniki so sestavljeni za 50 tednov v letu, za tri obroke, za 5 dni v tednu (z izjemo 2 tednov, ko je zaradi praznikov delovni teden le 3 dni). Skupaj je 266 jedilnikov in sicer za vse 4 letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo.

4. Jedilniki so preizkušeni.

5. Jedilniki so preprosti, vendar pestrost njihove sestave zagotavlja primerno pokrivanje priporočenih kaloričnih in hranilnih vrednosti (po načelih zdrave prehrane), razen potreb po kalciju. Čeprav so mleko, mlečni izdelki in druga živila, ki vsebujejo kalcij, dokaj pogosto zastopani v jedilnikih, včasih celo 3x ali 4x na dan v treh obrokih, je v končni preglednici razvidno, da je kalcija še vedno premalo.

6. Tabele so dober pokazatelj, v katerih jedilnikih je manj vlaknin od dnevno priporočenih.

7. Enkrat na teden, včasih pa tudi dvakrat, je na jedilniku ribja jed. Če je le mogoče (odvisno od letnega časa in števila zaposlenih v kuhinji) je jed pripravljena iz sveže ribe, sicer pa iz zamrznjene, vendar najboljše kvalitete.

8. Enkrat do dvakrat tedensko je brezmesno kosilo. Običajno je takrat meso za zajtrk (mesnina ali ribji namaz).

9. Enkrat na teden je komadno meso iz najboljših vrst mesa. Najpogosteje iz belega mesa. Največkrat je dušeno, kuhano ali na nižjih temperaturah pečeno v pečici.

10. Ocvrta jed je le enkrat na mesec, takrat cvremo v svežem, ne prevročem olju.

11. V jedilnikih je veliko sveže in kuhane sezonske zelenjave.

12. Sveže sadje je 1x do 2x na dan.

13. V jedilnikih so velikokrat zastopane žitarice in stročnice.

14. Enolončnice ali po primorsko "mineštre" so vsaj enkrat, včasih pa tudi dvakrat na teden.

15. Peciva so običajno 1x na teden, včasih pa niti 1x. Nadomestila sem jih z jedmi iz sira, skute, sadje in z mlečnimi napitki. Peciva so v glavnem pečena doma, brez dodatkov, kot so npr. : rum, rumenil, pecilni prašek in podobno. Ni pudingov in drugih instant krem.

16. V predstavljenih jedilnikih sem razne kekse, industrijsko pripravljene biskvitne sendviče - merendine in podobno, nadomestila z pekarskimi izdelki: z majhnimi rogljiči iz črne moke ali iz sladkih kvašenih test.

17. Še posebno skrb sem v jedilnikih namenila žeji otrok. Žeja je pri otrocih včasih hujša kot lakota. Navedeni napitki so v vrtcu že preizkušeni. Pasterizirano mleko je otrokom velikokrat ponujeno nezavreto - za žejo ali ob obroku. Na tak način dopolnimo manjkajoči kalcij v določenem jedilniku, pa tudi otroci ga v taki obliki radi popijejo. Mlekarski strokovnjaki priporočajo takšno uživanje mleka tudi otrokom, ker z vrenjem uničimo nekatere pomembne sestavine.

18. Pri sestavljanju jedilnikov sem pazila tudi na barve jedi v obrokih in na možnost kulturnega serviranja.

19. Vsako novo jed najprej pripravimo v majhnih količinah in kot pokušino ponudimo vsem, ki sodelujejo pri hranjenju otrok. Včasih pa s pomočjo proizvajalcev pripravimo pokušine tudi za starše.

20. Navedeni jedilniki so mišljeni kot osnova za razumevanje pomena pravilne izbire dnevnih jedi. So lahko pomoč pri načrtovanju drugačnih kombinacij obrokov, glede na želje, potrebe in pogoje.

21. Pri kakovosti obrokov so možna dnevna odstopanja ± 15%, ki pa jih je potrebno v najkrajšem času izravnati.

1. Enkrat na teden je mlečna jed: polenta z mlekom ali ovseni kosmiči na mleku, mlečna prosena kaša in podobno, ne glede na letni čas.

2. Vsi namazi so pretežno pripravljeni doma, vsak dan sveži in iz svežih živil. So blagega okusa, narejeni iz živil, ki imajo kratek rok trajanja, ne vsebujejo za otroke škodljivih dodatkov in niso instant.

3. Namesto salam iz zmletih mas, je kuhan pršut ali šunka v kosu. Zraven je košček sira, oljke ali druga zelenjava.

4. Tudi sam sir ali z dodatkom kisle smetane je pogosto na jedilnikih. Vsakič drugače narezan, da se ga otroci ne naveličajo.

5. Za jutranji obrok pogosto pripravljamo skuto, vedno je poleg topel napitek po domače (ni instant).

6. Maslo v naravni obliki je otrokom večkrat ponujeno samo ali v kombinaciji z medom ali z manj sladko marmelado.

7. Ob sladkem namazu (čokoladnem, marmeladi, medu) je za napitek vedno le "belo" mleko, da ni vse skupaj preveč sladko. Poleg pa skoraj obvezno košček ali celo jabolko. Tudi to je zobozdravstvena pre-ventiva.

8. Opazili boste, da v jedilnikih ni topljenih sirčkov. Topljene sirčke sem, zaradi prevelike količine konzervansa, nadomestila s sirom, skuto ali sirnimi namazi, ki imajo kratek rok trajanja.
Ni paštet, ker vsebujejo za otroke zelo škodljive dodatke. Nadomestila sem jih z ribjimi namazi.

V tem času morajo imeti otroci in odrasli dovolj napitka za žejo. Zato je v jedilnikih že pri jutranjem obroku napisano, kaj bo določen dan za gasitev žeje. Poleg tega ponudimo ali damo na razpolago košček sezonskega sadja ali kvalitetni - čimbolj naravni sadni sok, mleko, kislo mleko, naravni kefir, jogurt z manj mlečne maščobe ali vodo.

1. Jedi za otroška kosila so primerna letnemu času. Pozimi je na jedilniku močnejša zimska hrana, poleti lahka - osvežujoča, jeseni in spomladi zmerno lahka.

2. V zimskem in spomladanskem času je zastopana taka hrana, ki vsebuje veliko C - vitamina.

3. Najboljše razmerje med rastlinskimi in živalskimi beljakovinami je v tistih jedilnikih, kjer je kombinacija žitaric in stročnic, na primer: polenta z mlekom, fižol v omaki in polenta, mineštra iz ješprenja in soje ter pecivo iz skute, rižota z beluši ter mlečni napitek, itd.

4. In kdaj je največ železa v obroku? Ko so na jedilniku: prosena kaša, suhe fige ali suhe slive, rdeča pesa, špinača, blitva ali brokoli, čičerika, zelje, ješprenj, grah, beluši, radič, fižol, neškropljeno jabolko, meso in drugo.

5. Še posebno pozorni smo pri pripravi ribjih jedi.

6. Za pripravo jedi iščemo domače, preizkušene recepte in s tem ohranjamo običaje kraja ter jih približamo otrokom.

7. Nove jedi ponudimo otrokom najprej v majhnih količinah in lepo servirane. Poleg pa njihovo priljubljeno sladico ali napitek.

8. Manjkajoči kalcij nadomestimo z jedmi iz soje, špinače, solate in druge temne zelenjave, olupljenih mandljevih jedrc, sezamovih semen, itd.

1. Popoldanska malica je običajno dopolnilo zajtrka in kosila. Največkrat ponudimo otrokom mleko in mlečne izdelke, ki jih nismo mogli v zadostni količini vključiti v druga dva obroka. Jogurti ali kislo mleko so v manjši 150 ali 180g originalni embalaži. Poleg ponudimo cel rogljič ali žemljico.

2. Tudi s sokovi, ki vsebujejo 100% sadni delež, popestrimo popoldanske malice.

3. Pri svežem ali suhem sadju se prilagajamo letnemu času. Prve jagode in prve češnje so na jedilniku takoj, ko so dovolj zrele, saj želimo otrokom obroke čimprej popestriti z novim svežim sadjem, ne glede na to, da so v začetku malo dražje. So pa toliko slajše. Po dolgih zimskih mesecih enoličnosti, se jih tako razveselijo, da se razlega po vrtcu tista pesem - Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši - kot pokvarjena gramofonska plošča. Enako velja za jagode. Pravi užitek je gledati otroke, kako pojedo tudi manj priljubljene jedi , če so jagode za poobedek.