| |
Dar
drug drugemu
Uredila:
Bernarda Pinter, prof.
Lahko
jim zlezeš v naročje in si čisto tiho. V tej tišini si varno
spravljen. Veš, da te imajo radi. Tudi njim je lepo, če se stisneš
k njim, če jih poslušaš. Tudi oni te preprosto rabijo. Tudi
zato, da te kdaj razveselijo, da preverijo svoj spomin, ko imaš
rojstni dan. Starejši v odnosu do mlajših v svojo pripoved vpletajo
osebno izkušnjo, nauk, občutek, kaj je prav in kaj ni, hudomušnost,
potrpežljivost, tudi stisko in nemoč. Koliko lepega lahko podarijo
drug drugemu! Kakšen dar so drug za drugega!
|
Starejši
ljudje so večinoma upokojeni in živijo mirno življenje.
Redko najdemo čas zanje. Šele ko zbolijo, smo več z njimi,
in takrat nam postane žal, zakaj si že prej nismo vzeli
več časa zanje.
Tina
Sever, 8. r
|
Starejša
generacija so naši stari starši. Stari so okrog 60 let.
Med njimi so velike razlike, saj so eni priklenjeni na
posteljo ali invalidski voziček, nekateri pa se z veseljem
rolkajo, plezajo v gore ter se ukvarjajo z aerobiko in
podobnimi rečmi. Večina starostnikov je v pokoju. Za svoje
vnuke imajo veliko več časa, kot so ga imeli za svoje
otroke. Moja babi in dedi sta do mene zelo popustljiva,
razen pri večernih izhodih. Babi me razvaja s hrano in
sladkarijami, kupuje mi revije in ličila, dedek pa mi
da denar.
Eva
Korpar, 8. r
|
|
Starejši
ljudje so mi zelo všeč. Imajo velik smisel za humor in
mi radi prisluhnejo. To življenjsko obdobje mora biti
zelo zanimivo.
Boštjan
Remžgar, 8.r
|
Starejši
ljudje so bolj umirjeni. V prostem času potujejo po zgodovinskih
mestih ali uživajo v toplicah. Poslušajo narodnozabavno
glasbo ali klasiko. Redno shranjujejo račune in vedo za
vsak tolar, kam gre. Bolj se zanimajo za politiko. So
popustljivi in radodarni. Čeprav ne hodijo v službo, niso
nikoli brez dela.
Urška
Kocjančič, 8.r
|
|
Z
dedkom igram 'človek ne jezi se'. Pri njem se velikokrat
pocrkljam. Pri babici tudi prespim. Takrat spim v dedkovi
postelji, zraven babi. Dedi pa se preseli v kuhinjo na
kavč.
Lucija,
6 let
|
Babi
mi skuha, kar jaz rečem. Nikoli me ne sili s hrano, ki
je ne maram.
Laura,
6 let
|
|
Samo
po stopnicah stečem, pa sem že pri babi. Celo ponoči.
Zlezem v posteljo, se stisnem k njej in spiva skupaj.
Babi se z menoj tudi igra. Razveselim jo tako, da ji pripravim
predstavo. Takrat je srečna.
Lea,
6 let
|
K
babici v Celje grem še posebej rad, ker mi pripravi zelenjavno
juho s cmočki. Prebere mi tudi veliko pravljic.
Matej,
6 let
|
|
Tudi
moja babi zelo dobro kuha. Najboljši so špageti. Kadar
sem priden, je najbolj vesela. Takrat mi da piškote.
Juš,
6 let
|
Z
babi grem rad v trgovino. Vedno mi kaj kupi.
Matic,
6 let
|
|
Jaz
imam tudi prababico. Živi na deželi. Je že zelo stara.
Še petkrat praznuje rojstni dan in bo že sto let. Kliče
me Janek, čeprav ji povem, da mi ni tako ime.
Jan,
6 let
|
Moja
babi mi vse dovoli. Nič ni stroga. Babico razveselim z
risbico, ki ji jo narišem.
Dominik,
5 let in pol
|
|
Moja
babi je zelo prijazna, vesela, hudomušna, igriva in včasih
tečna. Dedi je še bo še bolj prijazen in nikoli tečen.
Jernej
Koderman, 4. b
|
Babi
ima dobro srce. Ko pa je jezna, je pri njej, kot bi divjala
ruska fronta. Dedi je bolj miren.
Žan
Jurca, 4. b
|
|
Najbolj
mi je ostal v spominu dogodek, ko smo bili z babico na
bazenu in sem jo učila plavati.
Monika
Breznikar, 4. a
|
Pri
babici mi je všeč to, da se potegne zame, kadar me kdo
krega in sem užaljena.
Polona
Jermen, 4. a
|
| |
|
|
LJUBA
BABI IN DEDI!
Zelo vaju imam rada. Včasih vaju kar nenadoma začnem pogrešati,
čeprav ne živita daleč. Oprostita za prerekanje zaradi
mene. Babi, ti se zelo rada smeješ, deda, ti pa se rad
igraš z mano in s sestrico. Zelo rada sem pri vama na
počitnicah, ker gremo velikokrat v mesto in se zabavamo.
Res je, da tudi kaj dobim, vendar ne pridem samo zaradi
tega k vama. Grem zato, ker vaju imam iz srca rada. Rada
kaj dobim, vendar mi res ni treba vedno kaj dati. Kmalu
se spet vidimo, do takrat pa na svidenje.
Vajina
Anja
Anja
Novak, 4. b
|
|
DRAGI
DEDEK!
Zelo
žal mi je, ker z babico ne živita več skupaj. Vedno smo
vsi sedeli ob kaminu in prepevali. Ker za praznike nisem
prišla k tebi, ti voščim srečno v letu 2001. Obljubim,
da te bom obiskala. Ampak prosim, naredi mi uslugo. Pojdi
k babici in jo prosi odpuščanja. Zelo te pogrešam.
Tvoja
vnukinja Ermina
Ermina
Silič, 4. b
|
|
DRAGA
BABI!
To
pismo ti pošilja vnuk Jernej. Žal mi je, ker nisem mogel
priti na tvoj rojstni dan. Prosim, če mi spečeš perec
in mi ga pošlješ v Ljubljano. Ne skrbi. V zameno ti bom
poslal zelo tople copate, da te ne bo zeblo v noge. Pozdravi
še dedija. Bodi še naprej tako prijazna, igriva in ljubezniva
do mene. Pozdravlja te družina Koderman.
Jernej
Koderman, 4. b
|
|
MOJ
DEDEK
Vedno
prijazen,
vedno vesel,
moj dedi tam na stolu je sedel.
Ko
prišla sem k njemu na obisk,
me vzel je v naročje
in oči so se mu zasmejale kakor blisk,
ker razveselil ga je moj obisk.
Včasih
tudi nagajiv
je znal moj dedek biti,
me špikal s palico je,
le da bi razjezil me.
Rad
živali je imel,
za njih vedno tako lepo je skrbel.
Moj dedek res poln je bil dobrote,
dobrote, ki raznašal jo je okrog.
Vem,
da moj dedek
zelo rad me je imel,
zato vedno ostal bo v mojem srčku,
tam nekje na dnu srca,
kjer on posebno mesto ima.
Lana
Hadler, 4. a
|
BABICA
Moja
babica je že stara,
a vedno nasmejana,
Ima starostne pege
in lase bele.
Nosi očala
a jaz jo imam vseeno rada.
Denar
mi daje,
da kupim sladkarije,
s sestro se igra
in meni pomaga.
Kaj
bi brez babice?
Njej lahko zaupaš vse,
samo ona te razume.
Naj živijo babice!
Sandra
Blatnik, 4. a
|
|
STARA MAMA
Moja stara mama
je starejša kot moja mama,
zato je tudi moja stara mama.
Ona živi na deželi,
kjer so hiše in vrtovi ter ozka cesta,
ki pripelje vse do mesta.
Zelo sem srečen
in prav nič tečen,
ko mesto zapustim
in k njej na počitnice odhitim.
Ona zelo dobro kuha,
ob nedeljah je goveja juha,
v katero rezance zakuha,
poleg sodi še meso, solata in prikuha.
Žiga Barba, 4. a
|
BABICA
Na Dolenjskem blizu gozda lepa
hišica stoji,
v njej pa moja draga babica živi.
Čeprav starejša je gospa, še vedno
se smejati zna,
še posebno, ko sem tam, je veselo, kar se da.
Z mano rada se igra in me tudi
uči,
saj zelo me rada ima in zame jo skrbi.
Kadar se od nje odpravim, solze
komaj zadrži,
vendar hitro k njej se stisnem, ji povem,
da kmalu zopet jo obiščem.
Monika Breznikar, 4.a
|
V Srčiki so
sodelovali: učenci 4. a in 4. b OŠ Karel Destovnik Kajuh
Ljubljana z mentoricama Marjeta Vaupotič in Sonjo Šorli,
učenci 8. c OŠ Ledina in Zdenka Ožinger, otroci VVZ Ljubljana
Center, enota Vodmat, in Ivica Žlogar.
Likovne izdelke
so izdelali učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake z mentorico Ljudmilo
Artnak.
VNUKOM IN VNUKINJAM
Že
deset let je, ko sem prvič postala babica. Prevevali so me
lepi občutki. Ko sem vnukinjo Moniko dobila v varstvo, so
se začele male dogodivščine, tudi skrbi. Učiti sem se morala
novih odnosov. Moniki se je v varstvu pridružil še Vid in
postalo je kar naporno.
Kot babica sem svoja vnuka vzgajala
po svoji presoji in ju tudi razvajala. Nisem bila stroga,
ampak dosledna. Oba sta vedela, kaj pri meni smeta in česa
ne. Zelo smo uživali pri mojih živalih, pri zajčku, kokoškah
in psičku. Zdi se mi, da otroci precej drugače doživljajo
svet okrog sebe, če se lahko seznanijo z živalmi. Tudi na
sprehodih smo se veliko pogovarjali o vsaki rožici posebej,
o čebelicah ... Ko sva na počitnice prvič vzela malo Lucijo,
je bilo lepo, le zvečer se je stvar zapletla. Neutrudno je
jokala za mamico. Takrat sem ugotovila, da otrok le potrebuje
najprej svoje starše, čeprav je navezan na stare starše. Z
možem se trudiva, da vnukom podajava prijazen pogled na življenje,
lepa skupna doživetja, moč in vedrino. Upava, da jim bo vse
to v pomoč in oporo pri odraščanju in tudi pozneje v življenju.
Zelo si želiva, da bi zrasli v poštene in srečne ljudi.
Mama Janki, 61 let
Vnuki.
Spet jih pričakujeva. Zares lepo jih je imeti. Kadar pridejo
na obisk, hiša zaživi in ni več na pol prazna. Dnevna soba
postane skrivalnica. Vsi se poskrijejo, moja naloga pa je,
da jih najdem. Srečen sem, ko se oglasijo, pa četudi samo
po telefonu. Še posebej uživam, kadar jih odpeljem na izlet
v naravo, kjer sprašujejo do onemoglosti, jaz pa jim razlagam,
razlagam. Moji vnuki so lepo vzgojeni, ubogljivi in zadovoljni
z malim. Rad jih imam. Zelo bom vesel, če se bomo še naprej
tako dobro razumeli in bomo še naprej bogatili drug drugega.
Še si želim vnučkov. Še novih.
Ata Ivan, 63 let
Moji ljubi deklici!
Zdaj
je že pozen večer in že spita lepo na varnem, pri skrbnih
starših. Ko bosta spet prišli na Log, bomo pekle palačinke
ali 'prijatelčka' ali kuhale sirove štruklje in skomavc (preprosta
jed iz mojih krajev). Iz dnevne sobe bomo naredile gledališče,
šivale bomo, telovadile, na sprehode bomo hodile po zidku,
jedle jabolka, skakale bomo s ... (tega ne povemo nikomur),
za lahko noč, Urška, pa bova Niki zapeli skozi luknjico
(skozi ograjo otroške posteljice) po eno pesem na vsak prst.
Nika, v četrtek pridem
pote, da greva na pevske vaje. Urška,
kateri hrib je na vesti? Če bo na Gorenjskem, bova mimo grede
obiskali še teto Rezko. Moji
dekleti, lahko noč (in eno bolho za pomoč),
babi.
P. S. Če te
kaj pič', pa mene poklič'! Na mobitel!
Babi Katja, 60 let
|
|