Domov Nase telo Za bolnike Pogovori Slovarcek Novice Prehrana Iskalnik
 
   
Domov  
Otroska klepetalnica Otroci razmisljajo Starsi, ali veste
               
  Nazaj  
     
 

Dar drug drugemu

Uredila: Bernarda Pinter, prof.



Lahko jim zlezeš v naročje in si čisto tiho. V tej tišini si varno spravljen. Veš, da te imajo radi. Tudi njim je lepo, če se stisneš k njim, če jih poslušaš. Tudi oni te preprosto rabijo. Tudi zato, da te kdaj razveselijo, da preverijo svoj spomin, ko imaš rojstni dan. Starejši v odnosu do mlajših v svojo pripoved vpletajo osebno izkušnjo, nauk, občutek, kaj je prav in kaj ni, hudomušnost, potrpežljivost, tudi stisko in nemoč. Koliko lepega lahko podarijo drug drugemu! Kakšen dar so drug za drugega!

 

 

 

 

Starejši ljudje so večinoma upokojeni in živijo mirno življenje. Redko najdemo čas zanje. Šele ko zbolijo, smo več z njimi, in takrat nam postane žal, zakaj si že prej nismo vzeli več časa zanje.

Tina Sever, 8. r

Starejša generacija so naši stari starši. Stari so okrog 60 let. Med njimi so velike razlike, saj so eni priklenjeni na posteljo ali invalidski voziček, nekateri pa se z veseljem rolkajo, plezajo v gore ter se ukvarjajo z aerobiko in podobnimi rečmi. Večina starostnikov je v pokoju. Za svoje vnuke imajo veliko več časa, kot so ga imeli za svoje otroke. Moja babi in dedi sta do mene zelo popustljiva, razen pri večernih izhodih. Babi me razvaja s hrano in sladkarijami, kupuje mi revije in ličila, dedek pa mi da denar.

Eva Korpar, 8. r

Starejši ljudje so mi zelo všeč. Imajo velik smisel za humor in mi radi prisluhnejo. To življenjsko obdobje mora biti zelo zanimivo.

Boštjan Remžgar, 8.r

Starejši ljudje so bolj umirjeni. V prostem času potujejo po zgodovinskih mestih ali uživajo v toplicah. Poslušajo narodnozabavno glasbo ali klasiko. Redno shranjujejo račune in vedo za vsak tolar, kam gre. Bolj se zanimajo za politiko. So popustljivi in radodarni. Čeprav ne hodijo v službo, niso nikoli brez dela.

Urška Kocjančič, 8.r

Z dedkom igram 'človek ne jezi se'. Pri njem se velikokrat pocrkljam. Pri babici tudi prespim. Takrat spim v dedkovi postelji, zraven babi. Dedi pa se preseli v kuhinjo na kavč.

Lucija, 6 let

Babi mi skuha, kar jaz rečem. Nikoli me ne sili s hrano, ki je ne maram.

Laura, 6 let

Samo po stopnicah stečem, pa sem že pri babi. Celo ponoči. Zlezem v posteljo, se stisnem k njej in spiva skupaj. Babi se z menoj tudi igra. Razveselim jo tako, da ji pripravim predstavo. Takrat je srečna.

Lea, 6 let

K babici v Celje grem še posebej rad, ker mi pripravi zelenjavno juho s cmočki. Prebere mi tudi veliko pravljic.

Matej, 6 let

Tudi moja babi zelo dobro kuha. Najboljši so špageti. Kadar sem priden, je najbolj vesela. Takrat mi da piškote.

Juš, 6 let

Z babi grem rad v trgovino. Vedno mi kaj kupi.

Matic, 6 let

Jaz imam tudi prababico. Živi na deželi. Je že zelo stara. Še petkrat praznuje rojstni dan in bo že sto let. Kliče me Janek, čeprav ji povem, da mi ni tako ime.

Jan, 6 let

Moja babi mi vse dovoli. Nič ni stroga. Babico razveselim z risbico, ki ji jo narišem.

Dominik, 5 let in pol

Moja babi je zelo prijazna, vesela, hudomušna, igriva in včasih tečna. Dedi je še bo še bolj prijazen in nikoli tečen.

Jernej Koderman, 4. b

Babi ima dobro srce. Ko pa je jezna, je pri njej, kot bi divjala ruska fronta. Dedi je bolj miren.

Žan Jurca, 4. b

Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko smo bili z babico na bazenu in sem jo učila plavati.

Monika Breznikar, 4. a

Pri babici mi je všeč to, da se potegne zame, kadar me kdo krega in sem užaljena.

Polona Jermen, 4. a

   

LJUBA BABI IN DEDI!


Zelo vaju imam rada. Včasih vaju kar nenadoma začnem pogrešati, čeprav ne živita daleč. Oprostita za prerekanje zaradi mene. Babi, ti se zelo rada smeješ, deda, ti pa se rad igraš z mano in s sestrico. Zelo rada sem pri vama na počitnicah, ker gremo velikokrat v mesto in se zabavamo. Res je, da tudi kaj dobim, vendar ne pridem samo zaradi tega k vama. Grem zato, ker vaju imam iz srca rada. Rada kaj dobim, vendar mi res ni treba vedno kaj dati. Kmalu se spet vidimo, do takrat pa na svidenje.

Vajina Anja

Anja Novak, 4. b

DRAGI DEDEK!

Zelo žal mi je, ker z babico ne živita več skupaj. Vedno smo vsi sedeli ob kaminu in prepevali. Ker za praznike nisem prišla k tebi, ti voščim srečno v letu 2001. Obljubim, da te bom obiskala. Ampak prosim, naredi mi uslugo. Pojdi k babici in jo prosi odpuščanja. Zelo te pogrešam.

Tvoja vnukinja Ermina

Ermina Silič, 4. b

DRAGA BABI!

To pismo ti pošilja vnuk Jernej. Žal mi je, ker nisem mogel priti na tvoj rojstni dan. Prosim, če mi spečeš perec in mi ga pošlješ v Ljubljano. Ne skrbi. V zameno ti bom poslal zelo tople copate, da te ne bo zeblo v noge. Pozdravi še dedija. Bodi še naprej tako prijazna, igriva in ljubezniva do mene. Pozdravlja te družina Koderman.

Jernej Koderman, 4. b

MOJ DEDEK

Vedno prijazen,
vedno vesel,
moj dedi tam na stolu je sedel.

Ko prišla sem k njemu na obisk,
me vzel je v naročje
in oči so se mu zasmejale kakor blisk,
ker razveselil ga je moj obisk.

Včasih tudi nagajiv
je znal moj dedek biti,
me špikal s palico je,
le da bi razjezil me.

Rad živali je imel,
za njih vedno tako lepo je skrbel.
Moj dedek res poln je bil dobrote,
dobrote, ki raznašal jo je okrog.

Vem, da moj dedek
zelo rad me je imel,
zato vedno ostal bo v mojem srčku,
tam nekje na dnu srca,
kjer on posebno mesto ima.

Lana Hadler, 4. a

BABICA

Moja babica je že stara,
a vedno nasmejana,
Ima starostne pege
in lase bele.
Nosi očala
a jaz jo imam vseeno rada.

Denar mi daje,
da kupim sladkarije,
s sestro se igra
in meni pomaga.

Kaj bi brez babice?
Njej lahko zaupaš vse,
samo ona te razume.
Naj živijo babice!

Sandra Blatnik, 4. a

STARA MAMA

Moja stara mama
je starejša kot moja mama,
zato je tudi moja stara mama.

Ona živi na deželi,
kjer so hiše in vrtovi ter ozka cesta,
ki pripelje vse do mesta.

Zelo sem srečen
in prav nič tečen,
ko mesto zapustim
in k njej na počitnice odhitim.

Ona zelo dobro kuha,
ob nedeljah je goveja juha,
v katero rezance zakuha,
poleg sodi še meso, solata in prikuha.

Žiga Barba, 4. a

BABICA

Na Dolenjskem blizu gozda lepa hišica stoji,
v njej pa moja draga babica živi.

Čeprav starejša je gospa, še vedno se smejati zna,
še posebno, ko sem tam, je veselo, kar se da.

Z mano rada se igra in me tudi uči,
saj zelo me rada ima in zame jo skrbi.

Kadar se od nje odpravim, solze komaj zadrži,
vendar hitro k njej se stisnem, ji povem,
da kmalu zopet jo obiščem.

Monika Breznikar, 4.a

V Srčiki so sodelovali: učenci 4. a in 4. b OŠ Karel Destovnik Kajuh Ljubljana z mentoricama Marjeta Vaupotič in Sonjo Šorli, učenci 8. c OŠ Ledina in Zdenka Ožinger, otroci VVZ Ljubljana Center, enota Vodmat, in Ivica Žlogar.

Likovne izdelke so izdelali učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake z mentorico Ljudmilo Artnak.


 

VNUKOM IN VNUKINJAM

Že deset let je, ko sem prvič postala babica. Prevevali so me lepi občutki. Ko sem vnukinjo Moniko dobila v varstvo, so se začele male dogodivščine, tudi skrbi. Učiti sem se morala novih odnosov. Moniki se je v varstvu pridružil še Vid in postalo je kar naporno.

Kot babica sem svoja vnuka vzgajala po svoji presoji in ju tudi razvajala. Nisem bila stroga, ampak dosledna. Oba sta vedela, kaj pri meni smeta in česa ne. Zelo smo uživali pri mojih živalih, pri zajčku, kokoškah in psičku. Zdi se mi, da otroci precej drugače doživljajo svet okrog sebe, če se lahko seznanijo z živalmi. Tudi na sprehodih smo se veliko pogovarjali o vsaki rožici posebej, o čebelicah ... Ko sva na počitnice prvič vzela malo Lucijo, je bilo lepo, le zvečer se je stvar zapletla. Neutrudno je jokala za mamico. Takrat sem ugotovila, da otrok le potrebuje najprej svoje starše, čeprav je navezan na stare starše. Z možem se trudiva, da vnukom podajava prijazen pogled na življenje, lepa skupna doživetja, moč in vedrino. Upava, da jim bo vse to v pomoč in oporo pri odraščanju in tudi pozneje v življenju. Zelo si želiva, da bi zrasli v poštene in srečne ljudi.

Mama Janki, 61 let

Vnuki. Spet jih pričakujeva. Zares lepo jih je imeti. Kadar pridejo na obisk, hiša zaživi in ni več na pol prazna. Dnevna soba postane skrivalnica. Vsi se poskrijejo, moja naloga pa je, da jih najdem. Srečen sem, ko se oglasijo, pa četudi samo po telefonu. Še posebej uživam, kadar jih odpeljem na izlet v naravo, kjer sprašujejo do onemoglosti, jaz pa jim razlagam, razlagam. Moji vnuki so lepo vzgojeni, ubogljivi in zadovoljni z malim. Rad jih imam. Zelo bom vesel, če se bomo še naprej tako dobro razumeli in bomo še naprej bogatili drug drugega. Še si želim vnučkov. Še novih.

Ata Ivan, 63 let


Moji ljubi deklici!

Zdaj je že pozen večer in že spita lepo na varnem, pri skrbnih starših. Ko bosta spet prišli na Log, bomo pekle palačinke ali 'prijatelčka' ali kuhale sirove štruklje in skomavc (preprosta jed iz mojih krajev). Iz dnevne sobe bomo naredile gledališče, šivale bomo, telovadile, na sprehode bomo hodile “po zidku”, jedle jabolka, skakale bomo s ... (tega ne povemo nikomur), za lahko noč, Urška, pa bova Niki zapeli “skozi luknjico” (skozi ograjo otroške posteljice) po eno pesem na vsak prst. Nika, v četrtek pridem pote, da greva na pevske vaje. Urška, kateri hrib je na vesti? Če bo na Gorenjskem, bova mimo grede obiskali še teto Rezko. Moji dekleti, lahko noč (in eno bolho za pomoč),

babi.

P. S. Če te kaj pič', pa mene poklič'! Na mobitel!

Babi Katja, 60 let

 

 
 
            Med.Over.Net
 

Podatki, ki so objavljeni na naših spletnih straneh, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri vašem zdravniku. Če menite, da res potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali zdravstveno ustanovo. Prosimo, upoštevajte, da se objavljena vsebina in informacije lahko dnevno spreminjajo in postanejo zastarele.