ČAS TVEGANJA

Piše: prim. asist. mag. Polona Brcar, dr. med.,
specialistka šolske medicine

Čas odraščanja "mladostništva" je obdobje intenzivnega telesnega, duševnega in socialnega dozorevanja - je most med otroštvom in odraslostjo. Začne se z nastopom pubertete (pojava sekundarnih spolnih znakov) in traja do popolne spolne zrelosti ter sposobnosti za prevzemanje vloge in odgovornosti odrasle osebe.

Intenzivno dozorevanje, še posebno čustveno in socialno, mladostnike dela bolj občutljive za vplive družbe in okolja. To je obdobje vitalnosti, iznajdljivosti, prilagodljivosti in obilice življenjske energije. Mladostniki pospešeno pridobivajo življenjske izkušnje, s tem pa se tudi pogosteje tvegano vedejo. Obdobje zaznamuje intenzivno izobraževanje in kar odrasli radi prezrejo - pomembne življenjske odločitve o poklicni karieri in tudi o zasebnem življenju. Odraščanje je čas prevzemanja vedenjskih vzorcev in oblikovanja življenjskih navad oziroma življenjskega stila, ki ga pogosto ohranimo vse življenje.

Mladost ni sinonim za zdravje

Mladostniki se prav tako kot odrasli srečujejo z zdravstvenimi težavami, ki so po večini povezane z duševnim in socialnim dozorevanjem. Številne študije kažejo, da se približno tretjina mladih sreča z blagimi težavami odraščanja, ki jih reši sama ali ob podpori vrstnikov, staršev ali/in drugih odraslih oseb. Tretjina se sooči z večjimi problemi in pretresi in večinoma ob pomoči staršev in/ali poklicnih svetovalcev najde ravnotežje in pravo pot iz stiske. Od 20 do 30 % mladih pa zabrede v hude in trajne težave ter potrebuje resno strokovno pomoč. Problemi dozorevanja mladostnika lahko tako zaposlijo, da opusti ali zanemari vsakodnevne dolžnosti, ki so v prvi vrsti povezane z delom za šolo. Če ob tem ni deležen razumevanja in pomoči staršev in učiteljev, se bodo težave samo še stopnjevale, šolska neuspešnost se bo poglabljala, težave pa bo mladostnik reševal na "svoj način", kar lahko pomeni tveganje.

Mladost ni sinonim za varnost

Mladostnikovo zdravje ogrožajo neugodni vplivi "sodobne" družbe (potrošniške, tekmovalne, manipulativne, brezosebne, agresivne ...), škodljivosti okolja (ekološko opustošenje naravnih dobrin, preobremenitve, nezdrave in nehumane delovne razmere ...), pa tudi njegovo lastno vedenje. Obdobje odraščanja je obdobje novih izzivov, ko večina mladostnikov misli, da so neranljivi in da se njim hude stvari ne morejo dogoditi. Prav ta osebnostna značilnost jih vodi v tvegano vedenje, ker se pogosto ne zavedajo resnosti nevarnosti, ki jim grozi. Prav tako jim še manjka informacij, izkušenj in veščin, s katerimi bi se obvarovali tveganja. V Sloveniji, podobno kot v drugih z nami primerljivih deželah, opažamo več oblik tveganega vedenja mladih za zdravje: namerne in nenamerne poškodbe, zlorabo drog, tvegano spolno vedenje, opuščanje telesne aktivnosti in slabe prehranjevalne navade.

Namerne in nenamerne poškodbe v Sloveniji vsako leto umre povprečno 130 mladostnikov, starih od 10 do 19 let (podatki od leta 1987 do leta 1998). Vodilni vzroki smrti med mladostniki so poškodbe in zastrupitve (prometne nezgode, samomori, druge nezgode, kamor sodijo tudi utopitve ...). V starosti od 10 do 14 leta predstavljajo polovico vseh smrti, v skupini od 15 do 19 leta pa tri četrtine. Med poškodbami in zastrupitvami so prometne nezgode z motornimi vozili najpogostejši zunanji vzrok smrti (55 %), sledijo samomori (20 %). Še vedno so v porastu samomori med fanti, starimi od 15 do 19 let. Zaradi poškodb in zastrupitev so pomembno bolj ogroženi fantje, saj umre trikrat več fantov kot deklet. Poškodbe in zastrupitve so med mladostniki tudi najpogostejši vzrok za zdravljenje v bolnišnicah in pogost vzrok obiska pri zdravniku v dispanzerju.

Kajenje tobaka, uživanje alkohola in uporaba ilegalnih drog (pomirjevala, uspavala, poživila ...) - zloraba drog je pogost dejavnik tveganja za zdravje med mladimi. Raziskave kažejo, da vse mlajši otroci segajo po drogah in da jim pogosto pomenijo pomoč iz stiske ali način preživljanja prostega časa pod močnim vplivom skupine vrstnikov. V Sloveniji je izstopajoča droga alkohol. Visoka zloraba alkohola med mladino je tudi tesno povezana s pozitivnim odnosom družbe do alkohola. Mednarodna raziskava ESPAD 1999 (izvedena v 26 evropskih državah) je pokazala razširjenost uporabe drog med mladimi v povprečju starimi nekaj več kot 15 let. Zaskrbljujoče podatek, da samo 8,7 % petnajstletnikov še ni poizkusilo alkohola, 35,7 % ne tobaka, 74,4 % ne ilegalne droge, 92,1% ne pomirjeval, ki jim jih ni predpisal zdravnik, in 85,5 % ni vdihovalo hlapov. Z drogo se mladina sreča kar nerazumljivo zgodaj. Svojo prvo cigareto je pri 11 letih ali manj pokadila četrtina anketiranih. Tudi alkohol je kar tretjina vprašanih zaužila prvič pri 11 letih ali manj. Vsako leto se jim je pridružilo še 18-19 % novih in v 15 letu še dodatnih 10 % neučakanih. Kot prva ilegalna droga se najpogosteje pojavlja marihuana, ki jo dobijo od vrstnikov. Z marihuano se je do testiranja srečalo 10 % vprašanih, od teh jih je 80 % pokadilo svoj prvi "džointˇ~ pri 14 oz 15 letih.

Tvegano spolno vedenje - spolno vedenje mladih je pogosto za zdravje tvegano - mlajši so, bolj tvegajo. Tveganja povezujemo predvsem s slabim znanjem o varni spolnosti, pomanjkanjem veščin in izkušenj v odnosih med spoloma ter ne dojemanjem resnosti posledic. Podatki raziskav nam ponujajo številne podatke o spolnem vedenju naše mladine. Ob koncu obveznega šolanja je znanje anketirancev o zaščiti pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi, pogojih spočetja, prvih znamenjih nosečnosti in o spolnem dozorevanju slabo. Kljub temu pa je imelo že izkušnjo prvega spolnega odnosa (podatki iz samoporočanja) 7 % osmošolk in 21 % osmošolcev, 20 % pa izkušnjo s spolno predigro (petingom). Pri nas se je za spolne odnose pred osemnajstim letom starosti odločila polovica mladih, v povprečju fantje eno leto prej kot dekleta. Zaradi slabe spolne ozaveščenosti je kontracepcijska sredstva uporabljala le tretjina mladostnikov. Največkrat izberejo kondom, sledijo kontracepcijske tabletke, potem pa nezaščiteni odnosi. Mlajši se odločijo za spolne odnose, več spolnih partnerjev izmenjajo, kar poveča izpostavljenost mladostnikov okužbi s spolno prenosnimi boleznimi in virusom HIV (tuje raziskave to trditev tudi potrjujejo). Slovenski srednješolci so imeli v povprečju tri, srednješolke pa dva različna partnerja. Vendar so se slovenski mladostniki za prvi spolni odnos največkrat odločili iz ljubezni, redkeje iz radovednosti in iskanja spolnega zadovoljstva, zelo malo pa je bilo odnosov zaradi potrjevanja odraslosti ali pripadnosti vrstnikom. Pri nas število nosečnosti med dekleti,
starimi od 15 do 19 let, iz leta v leto pada in se je v zadnjem desetletnem obdobju razpolovilo. Porodov smo zabeležili štirikrat manj, dovoljenih splavov pa polovico manj kot deset let poprej (leta 1998 smo zabeležili osem porodov in dvanajst dovoljenih splavov na 1000 mladostnic (15-19 let)). Pri mlajših od 15 let se število porodov in splavov v tem obdobju ni spremenilo (v povprečju smo vsako leto zabeležili en porod in dva dovoljena splava na 1000 deklet). Raziskave kažejo, da mladi največ informacij o spolnosti dobijo iz medijev in od vrstnikov, predvsem pa si jih želijo dobiti doma. Pri spolnem ozaveščanju mladine bi se morala bolj angažirati šolstvo in zdravstvo. S programirano spolno vzgojo bi tako zvišali raven znanja in veščin, povečali sposobnost samonadzora, kakovost komunikacije in medosebnih odnosov, vplivali na oblikovanje zdravih (sodobnih) stališč in prepričanj, ki jih mladi potrebujejo za ozaveščeno in odgovorno odločanje v svojem spolnem življenju.

Nezdravo preživljanje prostega časa, telesna dejavnost in prehrana - preživljanje prostega časa med mladimi postaja s starostjo vse bolj nezdravo in neustvarjalno (poležavanje pred televizijo, potepanje po mestu, zahajanje v gostilne, nočne zabave, nevarna vožnja ... ). Mlajši gledajo televizijo več kot starejši. 1,1 % vprašanih sploh ne gleda televizije ali videa, tri četrtine gleda od ene ure do treh, kar 15,4 % pa več kot štiri ure. Največ gledajo televizijo mladi v trinajstem letu starosti (sedmi razred) in fantje več kot dekleta ter večina ne več kot štiri ure na dan. 26 % petnajstletnikov igra računalniške igrice enkrat na teden. Starejši pogosteje zahajajo v lokale. Polovica je navedla, da vsaj enkrat na teden odhaja v diskoteko, kavarno ali na zabavo. Fantje pogosteje kot dekleta drvijo z motornimi prevoznimi sredstvi, igrajo računalniške igrice in igralne avtomate za denar ter se ukvarjajo s športom. 13 % anketiranih se samih potepa okoli in 42 % pohajkuje skupaj s prijatelji. Le nekaj več kot polovica anketiranih se ukvarja s športom, desetina telovadi le toliko, kot je treba v šoli, četrtina se ukvarja s telesno aktivnostjo včasih, 2,4 °% se s telesno aktivnostjo sploh ne ukvarja. Mlajši so telesno bolj aktivni kot starejši in fantje bolj kot dekleta. Starejši so, kasneje hodijo k počitku, kar se še poslabša za konec tedna, vendar so le redki, ki med delavnikom hodijo spat po polnoči. Samo polovica vprašanih svoj delovni dan začne z zajtrkom. Prehranjevalne navade srednješolcev so slabše od navad osnovnošolcev, na kar v veliki meri vpliva organizirana prehrana v šoli. Pri večini je prehranjevanje bolj zdravo ob koncu tedna, ko se prehranjujejo doma. V srednji šoli se obremenitve z delom za šolo povečajo na povprečno deset ur na dan. Pouk je v zadnjih 30 dneh pred anketo "špricalo" 17 % vprašanih, in to 13 % dan ali dva, 4 % pa tri dni in več. Zaradi drugih razlogov ni bilo pri pouku dan ali dva kar 21,4 % dijakov, tri dni in več pa 5,7 % dijakov. Zunajšolske aktivnosti, kot so glasbena šola in jezikovni tečaji, še dodatno obremenjujejo mlade in jim skrajšujejo čas za aktivni in pasivni počitek.

Pogosto se združuje več oblik tveganega vedenja. Stiska pred šolskimi obveznostmi lahko vodi v nedovoljeno izostajanje, le-to v pohajkovanje ali posedanje po lokalih, tam se seže po alkoholu, cigareti ... Uživalec alkohola hitreje seže po nedovoljeni drogi, se zaplete v tvegano spolno vedenje (neželeni ali nezaščiteni spolni odnos, prostitucija za drogo ali denar, telesna in spolna zloraba ...), je povzročitelj prometne nesreče ali soudeležen v pretepu ali drugi obliki kaznivega dejanja, lahko stori tudi samomor. Večinoma opusti šolsko ali delovno obveznost. Posebno ogrožene so skupine mladih, ki se ne šolajo, niso zaposleni, izhajajo iz motene družine, so v domski oskrbi ali so celo brezdomci. Ko se mladi zapletejo v začaran krog v družbi "nedopadljivega vedenja", redko poiščejo pomoč. Stiska mladostnika narašča, in če mu ne priskočimo na pomoč, se tveganje za njegovo zdravje veča.

Pogosto tako starši kot učitelji sprašujejo, kako prepoznati mladostnika, ki je v stiski in pri katerem je nevarno, da bo na "svoj način" rešil problem. Znamenja pogosto opazimo, vendar jih ne prepoznamo kot znake mladostnikove stiske, ampak kot neodgovorno morda nehvaležno vedenje mladostnika, ki mu po "našem prepričanju" vendar dajemo vse, kar potrebuje, in zato ukrepamo drugače, kot je treba, s tem pa izgubljamo dragoceni čas za pomoč.

Znamenja, na katera moramo biti pozorni, so:

• poslabšanje učnega uspeha, učne težave, ponavljanje razreda in menjava šole
  
• neopravičeno izostajanje od pouka, opravičevanje od ur telesne vzgoje
  
• pogoste ali stalne psihosomatske težave (glavoboli, bolečine v trebuhu, slabosti ...) in pogosta prehladna obolenja
  
• motnje spanja (nespečnost, nočne more) in hranjenja
  
• motnje koncentracije in dolgočasenje (dela, ki se ga lotijo, ne opravijo, poležavajo in ne vedo, kaj naj delajo, so osamljeni ...)
  
• stalno spreminjanje ciljev in zanimanj (prepisovanje iz krožka v krožek, vsak dan drug interes ...)
  
• depresivno vedenje in strah (izogibanje družbi vrstnikov, socialnim opravilom ...)
  
• stalni spori s starši (napadalnost ali izogibanje razgovorom ...)
  
• potepanje in bežanje od doma
  
• tvegano spolno vedenje (iskanje ljubezni, pripadnosti ...)
  
• kaznivo vedenje (kraje, pretepi, uničevanje predmetov, agresivno vedenje do šibkejših, nespoštovanje prometnih predpisov ...)
  
• uživanje alkohola, tobaka in nelegalnih drog
  
• samomorilne misli in samomorilni poizkus

Mladost je sinonim za tveganje

Visoka stopnja umrljivosti, bolnišničnega zdravljenja in vzroka za obisk zaradi poškodb in zastrupitev, rast samomorilnosti, vse manjša telesna dejavnost, vse večja obremenjenost z delom za šolo, nezdravo koriščenje prostega časa, vse pogostejše seganje po alkoholu, tobaku in ilegalnih drogah in ne nazadnje tvegano spolno vedenje so podatki, ki nas vodijo k odgovoru. Problem mladih je čustveno in socialno zdravje. Pot k reševanju tega problema, to je k odstranjevanju dejavnikov tveganja, ki pa niso le zdravstvene narave, je edino v sodelovanju različnih sektorjev družbe. Mladim moramo omogočiti živeti zdravo življenje, jih ozavestiti brez prepovedi in ustrahovanja o posledicah tveganega vedenja in naučiti veščin zdravega življenja, ki jih bodo lahko uporabili v vsakodnevnem življenju.