Domov Nase telo Za bolnike Pogovori Slovarcek Novice Prehrana Iskalnik
 
     
  Domov
 
         
  Nazaj  
 

 
Dojenčki plavajo
Vadba dojenčkov v vodi dobro vpliva na fizični, psihični in socialni razvoj otroka.

Članek je pripravila novinarka Andreja Lenart
Foto: Rok Lesjak


Na Fakulteti za šport se dogaja nekaj nenavadnega. Mamice z otroki v vozičkih vstopajo pri glavnih vratih in naključni opazovalec bi morda mislil, da so študentke te fakultete bogato obdarjene z naraščajem. Pa temu ni tako. Vstopajoče mame hitijo na vadbo v vodi za dojenčke, ki se odvija v malem bazenu na Gortanovi 22.

Malčki v neke vrste predsobi so se mirno hranili na prsih svojih mamic, kot da bi vedeli, da bodo za to, kar jih čaka, potrebovali hudo veliko energije. In že čez nekaj minut so se prelevili v strastne uživače in Ijubitelje vode. Brez joka in pritožb je bil mali bazen 'posejan' s 'plavajočimi dojenčki' in njihovimi starši.

ALI DOJENČKI PLAVAJO?

Vodno okolje je novorojenčkom in dojenčkom domače ter prijetno, saj so bili v plodovnici varno obliti s toplo tekočino. Po rojstvu, do šestega meseca, dojenčki večinoma ležijo, zato je gibanje priporočljivo že prej. Z gibanjem v vodi lahko sprostijo vse dele telesa in so v svojem gibanju samostojni. Pa znajo dojenčki plavati? Mag. Dorica Šajber-Piocolič, vodja plavanja dojenčkov in malčkov, pravi, da za dojenčke ne moremo reči, da znajo plavati, se pa gibajo proti gladini vode, in sicer zaradi svoje specifične teže. Po rojstvu imajo tudi refleks zadrževanja dihanja, zato bi verjetno kar nekaj časa zdržali v vodi. Da tudi zadihajo, pa jih je treba dvigniti. Dojenček spoznava vodo skozi igro, vodo pretaka, jo okuša, se umiva, lebdi in uživa. Zgodnji začetek vadbe v vodi je pomemben zato, da pri dojenčku spodbujamo gibe, ki so prirojeni; gre za sočasni odriv z nogami, ko ga položimo v prsni položaj. Po 12. mesecu starosti, ko otrok shodi, so gibi izmenični, kot da bi v vodi hodil. Če se otrok sočasnih gibov nauči preden shodi, se tudi potem, ko je star 12, 13 ali 14 mesecev, v vodi giba enako, tega ne pozabi. Potem je treba le še obrniti stopalca nekoliko navzven in pride do podobnega udarca z nogami kot pri prsnem plavanju.

Zakaj plavanje koristi?

Plavanje pozitivno vpliva na otrokov razvoj, skozi igro in gibanje ter pospešeno dihanje pa povečuje vzdržljivost. Otrok je v prijetno topli vodi sproščen, se razgiba in zato boljše spi. Dorica Šajber-Pincolič v Seminarju za vodenje vadbe dojenčkov v vodi piše, da gibanje v vodnem okolju pozitivno vpliva na telesni, psihični in socialni razvoj otroka. Če pogledamo z zdravstvenega vidika, gibanje v vodi dobro vpliva na dihalni sistem, razvoj mišičja in sklepov, termoregulacijo ...

Vodni pritisk pozitivno vpliva tudi na srčnožilni sistem, saj deluje na dele telesa, ki so potopljeni v vodo, in prek kože na vene. Pod vplivom pritiska priteka približno dvajset odstotkov več krvi v desno srce in prek pljuč v levo srce. S tem se poveča in krepi srčno mišičje. Redna vadba dojenčkov v vodi znižuje frekvenco srca in zviša njegovo zmogljivost. Otrok si po naporu hitreje opomore in kaže povečano vzdržljivost, piše v Seminarju za vodenje vadbe dojenčkov v vodi.
Na razvoj skeleta vpliva intenzivno gibanje v vodi, zaradi katerega pride do intenzivne rasti kosti in dobrega oblikovanja sklepov. Gibanje v vodi pripelje do enakomernega oblikovanja skeletnega mišičja. Hrbtenica otroka, ki hodi na vadbo, se prej začne spreminjati iz okrogle v dvojno obliko S. Ortopedi v tem vidijo osnovo za dobro držo otroka, saj se v prsnem položaju v vodi krepijo hrbtno mišičje in mišičje ramenskega obroča. Šajber-Pincoličeva pravi, da k njim prihajajo na vadbo v vodi tudi otroci, ki obiskujejo fizioterapijo, zaradi motenj v rasti ali razvoju. Primer je bil, da so s potrjeno napotnico, da so na vadbo v vodi redno hodili, dobili starši povrnjene potne stroške. Torej se na to obliko vadbe dobro odziva tudi zdravstvo.

Gibanje v vodi pospešuje psihični razvoj otroka. Dojenček si lahko izpolni željo s svojimi lastnimi močmi, na primer ko priplava do igračke ali nazaj k staršem. Ko se otrok začne samostojno gibati, se začnejo razvijati socialni odnosi. Otrok obvlada vedno širše okolje, in tako spoznava druge dojenčke in njihove starše ter se za kratek čas zadržuje pri njih. V kasnejših urah vadbe v vodi se družijo isti dojenčki, pozneje se začno skupaj tudi igrati. V okolju, drugačnem od vsakodnevnega, se lahko ustvarijo različne nove situacije med starši in otrokom.

ČIMPREJ V VODO

Starši si morajo za kopanje vzeti čas, poteka naj mirno, igraje, naj ne bo monotono ali hitro, ker otroka lahko razburi in bo nadaljnje kopanje odklanjal. Kdaj pa napoči čas, ko dojenčka lahko damo v vodo? Šajber-Pincoličeva pravi, da lahko kopanje dojenčka v domači kadi začnemo takoj, ko se popek zaceli, približno po desetih dneh. Vadbo dojenčkov v vodi pa v bazenu Fakultete za šport začenjajo dojenčki po četrtem mesecu starosti. Voda v bazenu seveda ni tako čista kot voda v kadi, morajo ji dodajati klor (ta zavira razvoj bakterij), ki pa izsušuje kožo. Dojenčkova koža je tanka in nežna, zato ji moramo po vadbi v vodi vrniti vlago s kremo ali oljem. Zaskrbljenost zaradi higienskih razmer sicer ni potrebna, saj je voda neoporečna; za to skrbi kopališki mojster, ki vsako uro pregleduje kakovost vode. Temperatura vode je okoli 32 stopinj, saj so dojenčki pri tej temperaturi najbolj dejavni.

V vadbo se dojenčki vključujejo šele po četrtem mesecu iz treh razlogov, piše Šajber-Pincoličeva. Prvič, takrat že zmorejo bivanje v vodi, ki ima nižjo temperaturo od telesne (izguba toplote v vodi je odvisna od odnosa med površino in težo telesa). Odpornost organizma proti okužbi se z rastjo veča. Drugič, dojenček od tretjega meseca naprej že tvori lastna protitelesa v obliki gama globulinov. Pred tem otrok še nima sposobnosti za uravnavanje telesne temperature, zato je bolj izpostavljen prehladom. Tretjič, otrok bo po četrtem mesecu, ko že sam dviga glavo, laže sodeloval, opazoval in v prsnem položaju nemoteno ležal v vodi.

Na nevarnost prehlada vseeno moramo biti pozorni. Okolje je treba pripraviti tako, da ne pride do kakršnihkoli obolenj. Otroka je treba po vadbi postopno ohlajati, pravi Dorica Šajber-Pincolič. Po končani vadbi dajo staršem tudi vprašalnik (obsega 42 vprašanj) in v odgovorih na vprašanje, ali je vaš otrok zboleval med vadbo, in če je, za čem je zbolel, se je izkazalo, da otroci ne zbolevajo.
Koliko časa pa lahko otrok ostane v vodi? Otroci so zaradi hitrega ohlajanja vodi prvič le petnajst do dvajset minut, postopoma podaljšujemo čas bivanja v vodi do največ pol ure. Telo je ogreto na 37 stopinj in razlika do temperature vode (32 stopinj) je precej velika. Dojenčki še nimajo zadosti razvite termoregulacije, pravi Šajber-Pincoličeva.

STRAH PRED VODO

Domače pisane plavajoče igrače na vodi odpravljajo strah dojenčkov, ki ga imajo zaradi povišanega hrupa, vonja po kloru in navzočnosti številnih ljudi. Vemo, da je mame verjetno bolj strah kot otroka, pa vendar, ali imajo dojenčki strah pred vodo? Šajber-Pincoličeva pravi, da se dojenčki vode ne bojijo, saj strah ni prirojen, ampak pridobljen. V bazenu skupaj z dojenčki vadijo tudi starši. Vaditelji poskušajo vplivati nanje s pozitivnim pristopom do vode. Pred začetkom vadbe starši obiščejo uvodno predavanje, na katerem med drugim opozarjajo tudi na odnos do otroka in vodnega okolja. Ker je vključitev v vadbo prostovoljna, starši navadno nimajo odklonilnega odnosa do vode. Mamam tudi svetujejo, naj na vadbo ne hodijo naličene in naj ne uporabljajo parfuma. Če je otrok razburjen, ga mati stisne k sebi in njen vonj deluje pomirjujoče, razlaga Dorica Šajber-Pincolič. Telesni stik poleg tega otroku zbuja občutke zadovoljstva, zato je po vsaki vadbi nekaj minut namenjenih prav temu. Na ta način se zaupanje otroka do vode povečuje.

PLAVALNI PRIPOMOČKI

Nevarnost onesnaženja vode v bazenu zaradi uriniranja dojenčkov je majhna, kajti pritisk vode na potopljeni del telesa zavira izločanje blata in urina. Če pa se že zgodi, otroci v bazenu niso goli, ampak oblečeni v posebne, koži prijazne hlačke iz neoprena, ki imajo funkcijo zadrževanja izločkov, tako urina kot blata. Pod neopren sicer pride voda, vendar ne kroži okoli telesa, se le zadržuje pod hlačkami, telo to tanko plast vode ogreje, zato neopren pozitivno deluje tudi na zadrževanje toplote, pravi Dorica Šajber-Pincolič.

Poleg hlačk je nadvse pomemben posebni plavalni obroč, ki poskrbi za to, da otroci ostajajo nad gladino vode. Imenuje se "fredov" plavalni obroč, v zadnjem delu je odprt in ima v notranjosti trebušni del, na katerem otrok leži. Nanj je pripet z varnostnimi trakovi, tako v nobenem primeru ne more spolzeti iz obroča ali se prevrniti naprej. Obroč ima notranjo in zunanjo napihljivo komoro, tudi vsak trak in trebušni del so napihljivi. Rdeči "fredov" obroč ima največji vzgon in stabilnost, zato ponuja zadostno podporo, ki jo otrok potrebuje pri prilagajanju na vodo. Otrok ima sorazmerno omejen prostor za delo rok, zato da se lahko najprej osredotoči na gibanje nog.
Vsak otrok, ki pride na vadbo, ima svoj kartonček s podatki, s katerim spremljajo njegov razvoj od prve do desete ure tečaja. Vadba dojenčkov v vodi traja enkrat na teden po eno uro, stane 13.000 tolarjev in se bo spet začela jeseni. Šajber-Pincoličeva pravi, da so vse kapacitete, od prostorskih do kadrovskih, zapolnjene, interes pa je še nekoliko večji, tako da bo treba dobro premisliti, kako bodo vadbo izvajali drugo leto. Starši so nad tečajem očitno navdušeni, da o otrocih niti ne govorimo. Nezadovoljstvo na obrazu dojenčkov, ko je treba iz vode, je neizmerno. Na Fakulteti za šport razmišljajo tudi o plavanju za dve, tri in štiri leta stare otroke, in sicer zato, da bi otroci morda čez nekaj let v šolo prihajali kot plavalci.

NE LE ZA DOJENČKE

Dr. Venceslav Kapus, profesor na Fakulteti za šport, nam je pojasnil, da se pri njih izvajajo različni programi plavanja, in ne le vadba dojenčkov. Z novim bazenom in s preureditvijo starega bazena, namenjenega za posebno učno okolje (za dojenčke je potrebna posebna čistost, topla voda in okolje), je vse to bistveno lažje. Na Fakulteti se šolajo prvi strokovnjaki, ki bodo usposobljeni poučevati po teh postopkih. Dogaja se, da je med sto petdesetimi otroci, ki hodijo na vadbo, veliko plavalcev tudi iz Kopra, Celja, Maribora, Kranjske Gore, kar predstavlja odvečne stroške; zadali so si cilj, da bodo vzpostavili mrežo vadbe za dojenčke.

Kako poteka vadba dojenčkov smo povprašali vaditeljico Sandro Žilavec: "Najprej starši otroka preoblečejo v hlačke, ki služijo za zaščito. Starši se pred vstopom v bazen oprhajo, otroci
praviloma ne. Potem začnemo vadbo, pripnemo jim obročke, izjemoma, če je otrok jokav, ga najprej damo v vodo brez obroča. Potem začnemo z vajami za prilagajanje na okolje, otroka malo povlečemo po vodi, vaje stopnjujemo tako, da otroka manj vlečemo in sam bolj dela, izkoristimo njegov sočasni odriv z nogami. Pri tretji uri je eden od staršev še pred otrokom, potem pa se pomika za otroka. Otroke motiviramo s pohvalo ali igračo, da se sami čimveč gibljejo, danes bodo že postavljali stopalca na steno bazena za samostojen odriv. Počasi vključujemo tudi pesmice, v krogih pojemo, naredimo kačo, zadnje tri ali štiri ure pa lahko tudi mame naredijo kaj zase, naslonijo se na obroče in plavajo."

KAKO OCENJUJEJO STARŠI

Tadej Hren:
"Vita je že od vsega začetka rada plavala doma v banji, in ko sva z ženo videla članke, sva rekla, da bova poskusila. Začeli smo pri štirih mesecih in pol in ji je bilo zelo všeč, uživala je in čofotala, zdaj je stara devet mesecev in je vsakič bolje, se igra, škropi okrog sebe ... Ali se vadba pozna na njenem razvoju, težko ocenjujem; deklica je tudi drugače zelo živahna, vitalna, se plazi in vstaja, hodi, če jo držimo, ni šibka. V vodi ji je zelo všeč, doma ji je banjica že premajhna, saj tako škropi, da je v kopalnici vedno poplava."

Ingrid Ravbar Bačič:
"Prvič je bila katastrofa. Filipa je bilo zelo strah, in čim smo mu nadeli obroč, je otrdel in se me je celih dvajset minut držal, oklenil se me je z rokami in nogami. Drugo uro pa je bilo čisto nasprotje, fantastično, brcal je z rokami in nogami, čofotal, danes sva tu tretjič in je enako, všeč mu je. Videti je, da se je moral privaditi na novo okolje. Prvič sva bila oba prestrašena, ker vem, da se Filip na novo okolje vselej odzove s strahom. Prišla sem z velikimi pričakovanji in potem sva bila oba razočarana, ampak zdaj je pa super."

 
     
            Med.Over.Net
 

Podatki, ki so objavljeni na naših spletnih straneh, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri vašem zdravniku. Če menite, da res potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali zdravstveno ustanovo. Prosimo, upoštevajte, da se objavljena vsebina in informacije lahko dnevno spreminjajo in postanejo zastarele.