Članek je pripravila Barbara Hrovatin, dr.med. (Fidimed)

Prav zanimiv in neverjeten je preskok na področju zdravja in bolezni ljudi, ki smo ga doživeli v zadnjih 100 letih človeškega razvoja. Od medicine puščanja krvi in polaganja vročih obkladkov na "prisade", umiranja ob porodih in epidemij infekcijskih bolezni, smo iz povprečne življenjske dobe pod 50 let, kar se danes zdi skorajda neverjetno, prešli v povsem novo ero civiliziranega sveta z visoko tehnologijo znanstvene medicine, ki spektakularno rešuje življenja ter natančno obravnava vse manjše in manjše dele živega bitja, s kloniranjem pa življenje lahko celo ustvarja.

V tem obdobju, ko se povprečna življenjska doba opazno podaljšuje tja v osmo in deveto desetletje pa smrt prinašajo predvsem počasne - kronične degenerativne bolezni kot so diabetes, rak in bolezni srca in ožilja, ki jim v vse bolj starajočem se svetu ni videti skorajšnega konca. Zato je seveda prav, da vsi tisti, ki zares želijo uživati svojo življenjsko jesen, polno in vitalno doživeti žlahtnost seniorskih let, poznajo in tudi uporabljajo vsa orožja, ki so nam danes na voljo v boju zoper aterosklerozo in njenim usodnim posledicam.Teh orožij ni malo pa še od nas samih so odvisna v največji meri. Vsaj kar se tiče bolezni srca in ožilja - bolezni številka ena v razvitem svetu - znanstveniki namreč danes menijo, da k njihovemu razvoju prispevajo nezdrave življenjske navade bolj kot vsi drugi dejavniki skupaj.

Nedvomno so za zdravje seveda pomembni tudi tisti dejavniki, na katere ne moremo vplivati, predvsem tu mislim na starost, spol ter podedovane lastnosti - tisto, kar smo od prednikov v svojih genih že prinesli s seboj na ta svet. Vendarle pa ostaja povsem jasno, da s svojo "doto", s tistim, kar imamo in kar smo, lahko dobro ali slabo gospodarimo in kar se tiče zdravja in dolžine življenja to gospodarjenje pravzaprav predstavlja naš način življenja, ki odločilno vpliva na to, ali se podedovane značilnosti, napake, občutljivosti in nagnjenosti tekom življenja izrazijo ali ne. Ne glede na neverjeten razvoj znanosti in medicine pa vse bolj spoznavamo, da je vsak človek sam svoj rabelj pa tudi svoj zdravilec, kljub temu pa se zdi, da še vedno obstaja prevelik razkorak med željo po zdravju in voljo, da zanj v resnici nekaj tudi storimo. Čeprav bi seveda želja in koraki do uresničitve zdravja in dobrega počutja skorajda morali biti povezani,pa se vedno zdi,da je prvega toliko več kot drugega. V vsakem primeru je za udejanjanje principov zdravega načina življenja najprej potrebna dobra informacija, osveščenost, zavedanje, kaj je za naš čudoviti organizem dobro in kaj škodljivo. Prav s tem namenom naslednje strani predstavljajo nekatere najpogostejše težave v starosti - od bolezni srca in ožilja, zvišanega krvnega tlaka, do osteoporoze in težav z odvajanjem urina in blata. Informacije lahko koristno uporabite za zdravje svojega bitja, svoje družine in vseh, ki jih imate radi, če se tako le odločite - vi in oni

BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

Med bolezni srca in ožilja uvrščamo bolezenska dogajanja, ki v razvitem svetu povzročajo daleč največ - skorajda polovico vseh smrti. Sem sodijo

• srčna in možganska kap (s tujko miokardni infarkt in cerebrovaskularni inzult),
• sindrom angine pektoris - srčne bolečine ter t.i. periferna okluzivna bolezen arterij, kjer zožitev žil v nogah povzroča značilne bolečine in lahko vodi celo v gangreno.

Osnovni skupni imenovalec vseh teh nevarnih bolezni je en sam proces, ki se odvija v žilni steni in ga imenujemo ateroskleroza. Ateroskleroza je kronična degenerativna bolezen arterij - to je žil, ki iz srca dovajajo kri vsem organom in jih zato slovensko imenujemo tudi žile odvodnice. Če povemo drugače, bi aterosklerozi preprosto lahko rekli tudi kar staranje, saj v večji ali manjši meri prizadene prav vse ljudi, se začne že v ranem otroštvu in nato počasi a vztrajno napreduje v desetletjih našega življenja. Gre za proces odlaganja maščob v žilno steno (glej sliko), kar postopno in čisto brez posebnih svarilnih znakov počasi maši žilno svetlino, ovira dotok krvi organom in vodi v bolezni, zato je aterosklerozo predvsem pomembno z vsem sredstvi preprečevati. Dejavnikov, ki pospešujejo mašenje žil in s tem zvečujejo naše tveganje za bolezni srca in ožilja je več, od pretežno sedečega načina življenja, torej naše sodobne telesne neaktivnosti, do debelosti, sladkorne bolezni, kajenja in družinske obremenjenosti (prisotnosti teh bolezni pri ožjih družinskih članih) ter samega procesa staranja, najpomembnejša pa sta prav gotovo visok tlak in maščobe v krvi.

Ateroskleroza (poapnenje žil) je kronična degenerativna bolezen stene arterij, žil, ki iz srca dovajajo kri do vseh organov in tkiv. V zgodnjem otroštvu so stene naših arterij še gladke in svetleče (zgornja slika), s staranjem in dejavniki tveganja, ki proces ateroskleroze dodatno pospešujejo (kajenje,zvišan krvni tlak, holesterol, sladkor, debelost, telesna nedejavnost) pa se v žilni steni prično počasi kopičiti maščobe, razbohoti se vezivo in nastane rumena maščobna leha (slika v sredini), ki oži žilno svetlino in moti pretok krvi. Ves ta proces poteka tiho, se ne vidi in ne boli, "lastnik" takšne žile nima nikakršnih težav vse do trenutka, ko ta maščobna obloga ne poči in na njej nastane nevaren krvni strdek, ki v trenutku lahko povzroči kritično zožitev žile (spodnja slika) z vsemi posledicami - srčni infarkt, če je prizadeta koronarna arterija, možganski infarkt, če gre za možgansko arterijo, ali gangrena, če se zamaši arterija, ki prehranjuje nogo ali črevo.

1) Holesterol naš vsakdanji
Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in ovojnic živčnih celic, iz holesterola pa v našem organizmu nastajajo tudi nekateri pomembni hormoni in vitamin D ter žolčne kisline. Telo si holesterol zagotavlja z lastno sintezo v jetrih, le slabo tretjino dnevnih potreb po holesterolu vnašamo s hrano in to izključno s hrano živalskega izvora ( zapomnimo si, da v nobeni rastlinski hrani holesterola ni niti za trohico!). Holesterol je torej nedvomno pomembna sestavina človeškega telesa, težave nastanejo le, kadar ga je preveč. Raziskave kažejo, da preveč holesterola v svoji krvi "nosi naokrog" kar polovica odraslih ljudi v razvitih državah in tudi v Sloveniji. Stanje zvečane koncentracije holesterola v krvi imenujemo hiperholesterolemija in dobro se je zavedati, da predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo in razvoj bolezni srca in ožilja.

Dobri in slabi holesterol
Ker je holesterol kot pravi predstavnik maščobe seveda v vodi netopen (vsi dobro vemo, da se voda in maščoba ne mešata), se mora po krvi prenašati v posebnih prenašalcih, ki jih imenujemo lipoproteini. Za razvoj ateroskleroze - mašenja žil - je najnevarnejši t.i. lipoprotein nizke gostote (angl. Low Densitiy Lipoprotein) ali LDL kot piše v vašem krvnem izvidu. LDL delci namreč po krvi prenašajo največ (75%) holesterola in so ta svoj tovor - holesterol - tudi pripravljeni odložiti v steno arterije in s tem položijo temelj za aterosklerozo.Več takšnih nizko gostih lipoproteinov imamo v krvi, več holesterola lahko odložilo v stene naši žil, zato LDL holesterolu dostikrat nadenemo tudi imena slabi, nevarni, hudobni ali najbolj aterogeni holesterol. Zanimivo je, da se v žilni steni še predvsem radi zadržujejo oksidirani delci LDL, kar je dalo osnovo za znanstveno domnevo, da bi snovi, ki preprečujejo to "notranje rjavenje" - t.i. antioksidanti - lahko preprečevale tudi razvoj ateroskleroze. Prvi rezultati so vzpodbudni in zaenkrat sta se pri zaviranju procesa ateroskleroze še najbolj izkazala dva znana antioksidanta koencim Q 10 in vitamin E (oba sta tudi v kapsulah FIDI KOENCIM 10). Ker pa ima vse v naravi dve plati in s tem osnovno danost za ravnotežje, obstaja tudi v primeru prenašalcev holesterola po naši krvi "druga plat medalje", t.i. dobri, zaščitni ali antiaterogeni holesterol; gre za lipoproteine visoke gostote ali s kratico HDL ( high density lipoproteins), ki omogočajo, da se presežek holesterola prenaša iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene nazaj v jetra, od koder se lahko izloči iz organizma. Manj imamo tega zaščitnega lipoproteina, manjša je naša sposobnost "čiščenja", odstranjevanja holesterola iz žilne stene in večje je naše tveganje za razvoj ateroskleroze. Povzamemo torej lahko, da je v izogib zvečanemu tveganju za bolezni srca in ožilja dobro imeti čim več dobrega, visoko gostega HDL, ter čim manj nevarnega, nizko gostega LDL holesterola. Optimalne vrednosti maščob v krvi si po novejših evropskih priporočilih lahko zapomnimo s preprostim padajočim zaporedjem 5-3-2-1. Tako naj bi bilo skupnega holesterola v naši krvi manj kot 5 enot, slabega LDL holesterola manj kot 3, trigliceridov (to so neholesteorlne maščobe) manj kot 2 in dobrega HDL holesterola pa vsaj 1 enoto (milimol na liter). 5-3-2-1 - ta preprosta spominska formula vam lahko pomaga interpretirati tudi vaš krvni izvid, ob višjih vrednostih pa se človek seveda takoj sooči z vprašanjem: kaj sploh določa količino maščob v moji krvi, zakaj jih je preveč?

Vzroki hiperlipidemij
Poleg podedovanih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, na količine maščob v naši krvi vpliva predvsem naš način življenja. Daleč najpogostejši vzrok za zvišane krvne maščobe so tako kar nezdrave življenjske navade. Ob naštevanju dejavnikov, ki zvečujejo maščobe v krvi in nas izpostavljajo večji nevarnosti zaradi ateroskleroze, je očitno, da gre za stare "znance", razvade, ki naše zdravje rušijo tudi z mnogih drugih strani in ne le preko maščob v krvi.
Na prvem mestu je gotovo prehrana bogata z nasičenimi - živalskimi maščobami, ki še bolj kot sam holesterol zvišujejo škodljive maščobe v krvi, tudi preveč kalorična hrana z debelostjo sama po sebi dviguje holesterol pa tudi trigliceride v krvi, na krvne maščobe negativno vplivata tudi kajenje in telesno nedejaven način življenja, saj znižujeta zaščitni HDL holesterol. Zato je vedno najpomembnejši in prvi ukrep, ki se ga morajo lotiti vsi z zvišanimi krvnimi maščobami, sprememba prehrane s poudarkom na vsebnosti in vrsti maščob ter vzpodbujanje k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Zaželeno je, da bi vsi odrasli poznali svoje vrednosti krvnih maščob (skupnega holesterola, HDL, LDL in trigliceridov) in jih tudi vzdrževali v čimbolj optimalnem območju z zdravim načinom življenja, ki so mu zdravila lahko le dodatek, nikakor pa ne nadomestilo. Poznavanje krvnih maščob in njihovo obvladovanje je gotovo pomembna naložba za zdravje in vitalnost, ki bi jo ne smel zamuditi noben odrasel človek razvitega sveta.

2) Zvišan krvni tlak
Krvni tlak je sila - pritisk, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdeset krat na minuto. Ko se srce skrči in požene kri v glavno arterijo (aorto), krvni tlak za hip naraste - imenujemo ga zgornji ali sistolični krvni tlak. Po vsakem iztisu pa se srce znova razširi, da se napolni z novo krvjo - takrat tlak v žilah za trenutek pade in imenujemo ga spodnji ali diastolični tlak. Ko navajamo vrednosti krvnega tlaka moramo tako vedno povedati dve številki - zgornji in spodnji oz. sistolični in diastolični tlak npr. 120/80.

Krvni tlak se nenehno spreminja. Skladno z našo biološko uro, ki določa mnoge nezavedne procese v našem organizmu, tudi vrednosti krvnega tlaka nihajo dokler smo živi - ponoči je vedno nižji kot podnevi, najvišje vrednosti običajno izmerimo zgodaj zjutraj, nato pa tlak pada do zgodnjih popoldanski ur, ko znova nekoliko naraste. Poleg teh fizioloških nihanj krvnega tlaka nam lahko zelo hitro, a kratkotrajno tlak "dvignejo" tudi čustveni stresi (velika sreča, strah, jeza), mraz in telesni napori, v nasprotju s prepričanjem mnogih pa na tlak bistveno ne vpliva pitje prave kave.

Zakaj nastane?
Vzroka za trajno zvišan krvni tlak v veliki večini primerov (95%) ne poznamo - govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Vemo pa, kateri dejavniki zvečujejo možnosti, da zbolimo za arterijsko hipertenzijo; nekateri so prirojeni in na njih ne moremo vplivati (podedovane lastnosti, moški spol, staranje), drugi pa pridobljeni in jih s prilagajanjem načina življenja lahko spreminjamo. Med slednje sodi preveč slana prehrana, debelost, prekomerno uživanje alkohola (več kot 3 dcl vina ali 0,8 dcl žgane pijače ali 2 mali pivi vsak dan) in telesna nedejavnost.

Zakaj škoduje?
Poleg zvečanega holesterola v krvi je zvišan tlak gotovo najnevarnejši pospeševalec procesa ateroskleroze - mašenja žil. Na njegovo odločilen vpliv pri razvoju ateroskleroze opozarja tudi dejstvo, da se aterosklerotične obloge pojavljajo izključno v arterijskem sistemu, torej v žilah, ki pod visokim tlakom vodijo kri iz srca do vseh organov in tkiv (zato arterijam rečemo slovensko lahko tudi žile odvodnice) in ne tudi v venah, kjer se kri pod dosti manjšim tlakom zbira in ponovno vrača v srce (krčnice - razširjene vene v spodnjih okončinah niso povezane s krvnim tlakom in holesterolom; ateroskleroza nastaja zgolj v arterijah, ki iz srca dovajajo kri - hrano po vsem telesu; krčne žile pa sodijo med bolezni ven, ki jih ateroskleroza, verjetno predvsem zaradi bistveno nižjega tlaka in s tem pritiska na žilno steno, ne prizadene). Zvišan krvni tlak pa okvarja tudi naše srce, to čudovito in neutrudno črpalko, ki s svojim ritmičnim utripanjem poganja kri do vseh organov in tkiv, jih prehranjuje in s tem predstavlja ritmično osnovo življenja. Če je krvni tlak previsok mora srce pri prav vsakem utripu iztisniti kri proti višjemu uporu in lahko si predstavljate, kakšen napor je potreben za premagovanje tega, četudi le malo zvišanega upora oz.tlaka, če se spomnimo, da srce le v enem dnevu utripne približno 100000 krat in v žile iztisne kar 7000 litrov krvi! Kot odgovor na močnejšo obremenitev se srčna mišična stena začne debeli, latinsko rečemo hipertrofira, in tako poskuša z debelejšim mišičjem čim bolj uspešno premagovati zvišan tlak, proti katerem mora črpati kri, vendar pa ima seveda ta sposobnost prilagajanja svoje meje in srce se postopno utrudi, začenja popuščati in se širi ( dilatira ). To pešanje srčne mišice človek najprej opazi pri telesnih obremenitvah, npr pri hoji po stopnicah, ko se hitreje zadiha, večkrat mora počivati in postaja vedno bolj utrujen, prav tako kot njegovo srce. In zapomnimo si - krvnega tlaka ne občutimo kot posebne bolečine ali slabega počutja, pa vendarle biča naše srce utrip za utripom in tako dan za dnem srce tiho trpi, se prilagaja kolikor le more pa vendarle tiho umira. Spomnite se na to naslednjič, ko boste odmahnili z roko, rekoč, za kaj bi le moral jemati zdravila proti zvišanemu tlaku, saj se čisto dobro počutim, pa zdravila so najbrž škodljiva, pa ti zdravniki vedno pretiravajo ... Spomnite se na srce, samo vaše je, samo za vas bije! Poleg tega neposrednega vpliva zvišanega krvnega tlaka na naše srce pa seveda tlak srce okvarja tudi posredno - s pospeševanjem procesa ateroskleroze, mašenja koronarnih arterij, kar vodi v slabšo prekrvavitev srca z angino pektoris in ob nenadni zapori žile povzroča tudi srčni infarkt (odmrtje dela srčne mišice). Krvni tlak je torej dobesedno usodno povezan z zdravjem našega srca in ožilja in ker je ob številnih zdravilih, ki so nam danes na voljo, zelo lepo obvladljiv, bi bil pravi greh, če tega, kadar je seveda potrebno, tudi zares ne storimo!

RAZVRSTITEV KRVNEGA TLAKA PRI ODRASLIH

Hipertenzija

Hipertenzijo 2. in 3. Stopnje zdravimo z zdravili v vsakem primeru, pri blagi hipertenziji in visoko normalnem tlaku pa se glede uvedbe zdravil ravnamo po celotni ogroženosti bolnika za razvoj bolezni srca in ožilja (upoštevamo prisotnost drugih dejavnikov tveganja npr. sladkorne bolezni, holesterola, preboleli srčni ali možganski kapi...V vsakem primeru pa je poleg zdravil vedno zelo pomembna tudi prilagoditev načina življenja!

Upoštevajmo, da tabela velja za odrasle vseh starosti in torej stara vraža, da je za starejšega človeka dopusten sistolični tlak "100 + leta" nikakor ne drži!

PRI MERJENJU KRVNEGA TLAKA JE DOBRO VEDETI

• Vedno preberite priložena navodila za uporabo. Če elektronski merilnik ne deluje, najprej preverite baterije.
• Pred začetkom merjenja se je potrebno umiriti - posedimo za 5 minut.
• Meritev vedno opravljamo pred jedjo ( ne na poln želodec), vsak dan približno ob istem času. Manšeta merilnika mora biti pravilno nameščena - na nadlakti za dva prsta nad komolčni pregib, pri zapestnih merilcih pa za en prst nad zapestno gubo, v obeh primerih se naj manšeta nahaja v višini srca.
• Pri debelih osebah, ki imajo obseg nadlahti večji kot 35 cm, je potrebno dokupiti večjo manšeto za nadlaket oz. se raje odločiti za zapestni merilec tlaka, saj so pri premajhni manšeti izmerjene vrednosti lahko napačne.
• Zelo pomembno je, da je v manšeti za približno 40 milimetrov živega srebra (mmHg) višji tlak od vašega običajnega zgornjega pritiska. Če je vaš običajni sistolični tlak okrog 150 mmHg napolnimo manšeto vsaj do 190 mmHg. Pri polavtomatskem merilniku krvnega tlaka to storimo ročno, pri avtomatskem to vrednost nastavimo s posebnim gumbom za nastavitev ( če manšeto napihnemo premalo, aparat zgornjega pritiska ne more "ujeti" in na zaslonu se prikaže ERR, kar nas opozori na napako pri merjenju).
• Med dvema zaporednima meritvama naj mine nekaj minut, da krvne žile ponovno razširijo, sicer bo druga meritev vedno nižja od prve.
• Zavedati se moramo, da tlak normalno niha, zato ni nujno, da pri vsakem merjenju dobimo enak rezultat.
• Bolnikom z aritmijo elektronski merilec tlaka zaradi neenakomernega srčnega utripa izmeri nepravilne vrednosti krvnega tlaka. Na možnost aritmije moramo pomisliti vedno, kadar izmerimo "nemogoče" vrednosti tlaka npr.150/135 ali podobno. Pri pogostem nepravilnem srčnem utripu se je najbolje odločiti za nakup klasičnega - živosrebrnega merilca tlaka s slušalkami.
• Meritve krvnega tlaka vpisujte v posebno beležko (običajno je že priložena aparatu ob nakupu), saj so zelo pomemben podatek o urejenosti krvnega tlaka in ustreznosti terapije za vašega lečečega zdravnika.
• Za zanesljivo delovanje je priporočljivo, da merilnik tlaka enkrat na leto prinesete na kontrolo v pooblaščeni servis, kjer boste dobili tudi nalepko, ki potrjuje brezhibnost merilnika.

Meritve in zdravljenje
Ker krvni tlak ne boli in večinoma ne povzroča nikakršnih vidnih sprememb ( poleg zvišanega sladkorja in holesterola v krvi tudi previsokemu tlaku rečemo "tihi ubijalec"), ga je moč ugotavljati zgolj z meritvami. Če je tlak nižji od 130/85 zadošča ponovno preverjanje v dveh letih, če je 130 - 139/ 85 - 89 enkrat letno, pri višjih vrednostih pa se ravnamo po navodilih zdravnika. Enkrat samkrat izmerjena visok krvni tlak še ne pomeni, da imate hipertenzijo, razen, če ne gre za izjemno visoke vrednosti. Diagnozo zvišanega krvnega tlaka praviloma lahko postavimo šele na podlagi večih meritev v določenem časovnem intervalu npr.enem ali dveh tednih. Najbolje je, da si tlak merimo sami doma, saj meritve lahko opravljamo v različnih delih dneva in tudi ob morebitnem glavobolu ali slabšem počutju. Merjenje krvnega tlaka na domu pa je še posebno pomembno za vse bolnike z že ugotovljeno hipertenzijo ali drugimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja (sladkorna bolezen, stanja po možganski ali srčni kapi), saj je pri zdravniku možnih le nekaj meritev na leto, pa še takrat gre pogosto za vpliv t.i. sindroma bele halje. Gre za pojav izrazitega zvišanja krvnega tlaka v zdravniški ambulanti, ki ga pripisujemo tremi, nervozi in nelagodju ob obisku zdravstvene ustanove, čeprav se pogosto pojavlja tudi pri pacientih brez tovrstnih občutkov. V kolikor si nakupa merilca krvnega tlaka ne morete privoščiti, v svojem zdravstvenem domu lahko dobite informacije o brezplačnih merjenjih, ki jih opravljajo patronažne sestre, bodisi v zdravstveni ustanovi, bodisi na domu, če gre za nepokretnega bolnika.
V razvitih državah, kamor vsaj po zdravstvenih značilnostih nedvomno sodi tudi Slovenija, je visok krvni tlak zelo pogosta bolezen, ki ima podobno kot presežek krvnih maščob in debelost praktično epidemične razsežnosti. Zaradi zvišanega krvnega tlaka je glede zdravja in dolžine življenja tudi pri nas močneje ogrožen vsak četrti do peti odrasel prebivalec. Kar se tiče samega načina življenja lahko na krvni tlak vplivamo predvsem z nekajenjem, ohranjanjem zdrave telesne teže (že izguba petih kilogramov lahko občutno zniža krvni tlak), zdravo prehrano, ki vsebuje čim manj soli in živalskih maščob in redno telesno dejavnostjo. Kadar je potrebno zdravljenje z zdravili pozorno sledimo navodilom zdravnika in zdravila jemljimo redno. Zdravljenje zvišanega krvnega tlaka je doživljenjsko, zato je osveščenost bolnika in njegovo sodelovanje z izbranim zdravnikom izjemnega pomena.