Vsako jutro ste ob pogledu v ogledalo pozorne na svoj izgled in zaskrbljene nad vsako novo akno ali še tako majhno, skoraj neopazno, gubico! Bodite tako skrbne tudi do svojih dojk, ki so še kako pomemben del vašega telesa!

DEJSTVO JE:

• da zdravilo za rak na dojki NE obstaja
• da je rak na dojki najpogostejša oblika raka pri ženskah
• da vsako leto zboli za rakom na dojki okoli 200.000 prebivalk Evrope, v Sloveniji 1000 na leto; število pa močno narašča
• da se lahko rak na dojki izjemoma prvič pojavi po 20. letu (rak na dojki v ožjem družinskem krogu)
• da po 30. letu obolevnost narašča, največ žensk pa zboli po 50. letu
• da, čeprav se preživetje bolnic izboljšuje, ostaja med žensko populacijo rak na dojki še vedno prvi vzrok smrti zaradi rakavega obolenja!

Če vas je teh nekaj naštetih dejstev prestrašilo, naj vas spomnimo, da je odstotek ozdravitve velik, vendar le v primeru zgodnjega odkritja raka. Eden najboljših načinov za
hitro odkrivanje bolezni pa je SAMOPREGLEDOVANJE DOJK!

KAKO SI PREGLEDUJEMO DOJKE:

• enkrat mesečno (ne pogosteje), najbolje teden dni po začetku menstruacijske krvavitve
• uporabljajte celotno dolžino prstov, ker tako laže občutite podkožne zadebelitve
• pri tipanju uporabljajte majhne krožne gibe in preglejte celotno površino dojke
• najprej si dojke pretipajte z nežnimi gibi, nato pa z nekoliko močnejšimi pritiski na dojko

PRED OGLEDALOM BODITE POZORNE

• na kakršnekoli spremembe v obliki ali izgledu dojk
• na spremembe kože (npr. jamice, rane) ali izcedek iz bradavic

Pregled opravite v štirih položajih, dojke si oglejte tudi od strani:

• roke ob telesu,
• roke nad glavo,
• roke na bokih(stisnite prsne mišice) in
• v predklonu naprej

LEŽE NA HRBTU BODITE POZORNE

Položite blazino pod desno ramo in desno roko iztegnite nad glavo; z levo roko si preglejte dojko, na koncu nežno vas je teh nekaj naštetih dejstev prestrašilo, naj vas stisnite bradavico. Ponovite postopekše na drugi dojki.

Če ste pri tipanju začutile zatrdlinico oz.bulico, ali se je pojavil mlečen ali krvav izcedek iz bradavice, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Celoten postopek ponovite še pod tušem z namiljenimi prsti. Največ zatrdlin, ki se kasneje izkažejo za rakave tvorbe, se pojavi na označenem delu.

PRI PREGLEDU PAZDUH BODITE POZORNE

Pri pregledu dojk je pomembno, da si pregledate tudi obe pazduhi. Leže ali sede odmaknete roko toliko, da s konicami prstov druge roke sežete v vrh pazduhe. Nato roko položite k boku in si s konicami prstov, ki so globoko v pazduhi, pretipate vso pazdušno votlino. Enako preglejte tudi drugo pazduho.

V pazduhah iščite morebitne povečane bezgavke, ki jih v primeru, da so povečane, otipate kot zatrdline.

POMEMBNO JE, da s svojim zdravnikom vzpostavite čimboljši odnos (vprašanja niso nikoli odveč) in se z njim čim prej posvetujete o morebitnih spremembah, ki ste jih odkrile!

Večina žensk si sama zatipa raka na dojki (tiste, ki si REDNO pregledujejo svoje dojke), kar dokazuje, daje pomembnost samopregledovanja resnično visoka, s tem pa tudi pravočasno zdravljenje!

KDAJ K ZDRAVNIKU?

• če se bolečine v dojkah pojavijo nenadoma, v preteklosti pa jih niste občutile in niso povezane z menstruacijskim ciklusom
• če se pojavi izcedek iz ene ali obeh bradavic
• če ste pri samopregledu pod prsti začutile bulico oz. zatrdlino, čeprav ni boleča in je vedno na istem mestu, z menstruacijo pa se ne spreminja
• če ste opazile kakršnekoli nenavadne spremembe v izgledu ali obliki dojk (ugrezanje bradavice ali kože dojk, izboklina na koži dojke, koža na dojki se je nagubala kot koža pomaranče,...)
• če so se v pazduhah pojavile zatrdline
  

VEDITE, da morebitna zatrdlina v dojki še ne pomeni raka, je pa morda razlog, da obiščete zdravnika!

Dojke so pri ženskah različnih oblik in velikosti, enako pa velja tudi za težave, ki se pojavljajo. Nekatere ženske imajo zelo občutljive dojke, boleče, velikokrat zbadajoče, težke, natečene in občutljive na dotik, še posebno v obdobju pred menstruacijo. V dojkah včasih otipamo zatrdline. V nekaterih primerih te zatrdline bolijo, spreminjajo lego ali velikost, odvisno pač od menstruacijskega ciklusa. Zaradi teh sprememb vam ni potrebno obiskati zdravnika.

ZELO POMEMBNO pa je, da se čim prej seznanite z običajnimi, mesečnimi, spremembami v dojkah, da boste lahko znale razločiti normalno dojko od bolezensko spremenjene. Tako bo obstajalo manj razlogov za strah v primeru, ko opazite
spremembe pri vaših dojkah.

Veliko je govora o DEJAVNIKIH TVEGANJA za rak na dojki, še vedno pa ostaja prepričanje, da na obolevanje vplivajo tako dejavniki iz okolja kot tudi način življenja (prehrana, telesna teža, telesna dejavnost in pitje alkoholnih pijač). K raku na dojki so še posebej nagnjene ženske (rizične skupine), pri katerih ie ugotovljeno, da:

• se je rak dojk pojavil v ožjem družinskem krogu (mati, sestre, tudi pri sorodnikih v drugem kolenu) - družinska anamneza
• so rodile po 28. letu starosti oz. sploh niso rodile
• so dobile menstruacijo pred 12. letom in jo bodo izgubile po 50. letu
• so čezmerno izpostavljene rentgenskemu sevanju zgornjega dela telesa pred 40. letom starosti
• imajo prekomerno telesno težo

Z 20. letom starosti se naučite same pregledovati dojke (za morebitne nejasnosti o samopregledu vprašajte svojega zdravnika). Sledi zdravniški pregled (pri specialistu), do
katerega lahko pride ženska, ki je zatipala spremembe ali bolečine v dojki, zaradi družinske anamneze, če jo pošlje na pregled specialist splošne medicine ali ginekolog.

Pri ženskah mlajših od 35. let, ki so še posebej nagnjene k raku na dojki, ali na podlagi zdravniškega pregleda , se opravi ultrazvočna preiskava dojk (uporabljamo jo kot prvo slikovno preiskavo pri mlajših od 35. let, ker se s tem izognejo sevanju).

Na podlagi zdravniškega pregleda in v primeru, da zdravnik ugotovi morebitno bolezen, se opravi še mamografija (rentgensko slikanje dojk), razen v primerih, ko je bolnica premlada ali pa je noseča. Veliko zdravnikov priporoča redno mamografijo (enkrat letno) pri rizičnih skupinah po 50. letu starosti.

PREPROSTI NASVETI, DA BOSTE OHRANILE SVOJE ZDRAVJE:

• jejte veliko sadja in zelenjave
• v svojo prehrano vključitetudi sojo, ribe
• izogibajte se hitro pripravljeni hrani
• omejitepitje alkoholnih pijač
• veliko telovadite!

Založil ŠOU v Ljubljani; resor za socialo in zdravstvo; sekretar: Robert Godina
Recenzija: dr. Cvetka Bilban Jakopin, dr. med., doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med., besedilo: Katja Pečjak