Sem
mamica dveh otrok: fantka Luka, ki je v
času ko to pišem star 5 let in deklice Naje,
ki je sedaj stara 30 mesecev. Oba moja
otroka sta huda alergika. Luka je močno
alergičen na pelode trav in pršico, malce
pa tudi na mleko in koruzo. Njegova alergija
se kaže v obliki otroške astme in je "udarila"
na plan šele pri 3 letih starosti. Takrat
smo iz naše hiše pometali ven vse tepihe,
itisone, zavese, plišaste živali in staro
posteljnino iz bombaža in puha, papagajčka
in vse lončnice smo preselili eno nadstropje
niže k starim staršem. Mali Naji pa se alergija
že od prvega dne po rojstvu kaže z močno
vneto kožo po celem telesu, še posebej pa
na licih, dlaneh, rokah in nogah in včasih
kot alergijski nahod. Dokler nisem uvedla
stroge diete in dokler nismo ugotovili,
kaj mojo deklico draži je imela rane po
celem telesu. Njuna alergija je delno genetsko
pogojena, saj sem tudi jaz in moja sestra
(njuna teta) alergična na pelode trav in
pršico.
Ko
smo pri Naji pri 2 mesecih starosti ugotovili,
da je deklica močno alergična na mleko,
jajca in pelode trav, mi je zdravnica dala
na izbiro: ali otroka odstavim od prsi in
mu začnem dajati hipoalergensko (drago)
adaptirano mleko ali pa grem jaz na strogo
dieto. Nekako skeptično je dejala, da večina
mamic izbere prvo, saj same nikoli ne vedo,
kaj pojedo ali pa se določeni prehrani ne
morejo upreti. Da bi Najo prenehala dojiti,
mi niti na misel ni prišlo. Materino mleko
ima ogromno prednosti pred kakršnimkoli
adaptiranim mlekom, da ne govorimo tudi
o čustveni plati dojenja. Odločila sem se
za lastno strogo dieto in iz prehrane izločila
vse po seznamu, ki mi ga je dala zdravnica. Moja stroga dieta je povzročila veliko pozitivnega
za mojo deklico, pa tudi zame. Naji se je
stanje kože močno izboljšalo, naučila sem
se zdravo prehranjevati pa še jaz sem v
treh mesecih shujšala 16 kilogramov! Iz moje prehrane sem izločila vse mlečne
izdelke, izdelke iz jajc, osnovne alergene;
čokolado, kakao, lešnike, orehe, paradižnik,
morske ribe in morske sadeže, rdeče meso,
agrume, ...
Deklico
sem samo dojila. Prišla je pomlad, trave
in drevje so začeli cveteti in Naja je imela
zopet hude težave s kožo, kljub moji strogi
dieti. Zdravnica je zopet predlagala prenehanje
dojenja, vendar sem ji zagotovila, da mi
ni problem biti na dieti, kljub dojenju.
Konec junija so s testiranjem krvi moje
deklice ugotovili, da je močno alergična
na pšenično moko, sojo, krompir, banano,
govedino, ... pa še kaj se najde. (Zanimivo,
da pa kožni testi razen na mleko niso pokazali
reakcije). Pa sem še to izključila iz prehrane
in shujšala še za 9 kilogramov. Moje hujšanje,
kljub dojenju ni vplivalo na dekličino polno
prehrano (dojenje), ker sem se potrudila
in naučila, kako se zdravo in polnovredno
prehranjevati kljub dojenju, dieti in vsem
stresu, ko smo hodili okoli zdravnikov.
Pomanjkanje
kalcija zaradi ukinitve mlečnih izdelkov
sem nadomestila iz drugih virov (npr. sezam,
zelena zelenjava), pomanjkanje železa zaradi
ukinitve rdečega mesa s stročnicami (leča,
fižol, grah, suho sadje), namesto sladkarij
kot pred rojstvom sem začela uživati veliko
presnega sadja in zelenjave, skuhane na
pari. Kupila sem si ekonom lonec in
parilnik in začela bolj zdravo pripravljati
hrano. Začela sem uživati sončnično in sezamovo
seme, prepražena semena iz buč za grickanje
ob televiziji je nadomestilo čips in smokije,
včasih si spečem kokice. Navadno olje je
izpodrinilo olivno olje in olje koruznih
kalčkov, naučila sem se peči kruh, palačinke
in piškote brez pšenične moke in za novo
leto celo spekla potico (brez mleka, jajc
in pšenične moke)! Pšenično moko smo zamenjali
z riževo moko, ajdovo in koruzno moko in
tapioko, za peko kruha uporabljam tudi celiax
moko. Že od dekličinega rojstva pojem ogromno
skledo solate na dan, pa to dojenju nič
ne škodi. Včasih in še sedaj doječim
mamicam prepovedujejo določeno hrano. Zavrzite
te predsodke: če vam nekaj paše in če jeste
to v zmernih količinah, potem le jejte! Ko sem rodila Luka, se spomnim, kako sem
se sekirala, da sem jedla solato, ko je
pa revčka potem tako zvijalo.
Dejstvo
pa je, da ga je tja do 4. meseca vedno nekaj
zvijalo, ne glede na to kaj sem jedla. Naje
pa nikoli. Tudi ko sem začela pri njenih
dveh mesecih jesti stročnice, ni bilo nikoli
težav. Včasih jo je malce napenjalo. Malce
sva potelovadili, malo sem jo zmasirala,
pa je šlo. Deklica jo po uvedeni strogi
dieti sicer bolj počasi pridobivala na teži,
vendar je imela zaradi visoke porodne teže
(4200 g in 55 cm) in teže, ki jo je pridobila
v prvih dveh mesecih, še močno vidne zaloge,
vse tja do 10 meseca, ko se je začela pospešeno
plaziti in kuriti energijo. Res pa je, da
je deklica do 13. meseca skoraj vso hrano
in sokove močno odklanjala. Ves čas in še
sedaj se zelo intenzivno doji. K sreči mi
je komisija na pediatrični kliniki podaljšala
porodniški dopust (prvo in drugo stopenjska
komisija na ZZZS sta prošnjo za podaljšanje
zavrnili, jaz pa sem pisarila pritožbe),
tako da nisem imela problemov glede prehranjevanja
po 11. mesecu. Pri 13. mesecih smo pogruntali,
da je deklica začela (skoraj čez noč) jesti,
ampak obvezno hoče jesti sama in se ne pusti
pitati!
Marsikdo
me vpraša, kaj dam jesti otroku, ko pa skoraj
nič ne sme jesti. Pa povem, da se znajdem,
da je naš svet tako bogat z zelenjavo in
še drugimi vrstami moke in živil. Poleg
tega so pričujoči recepti dokaz tega, da
se da za takega otroka in mamico marsikaj
dobrega skuhati in speči in da ni vse v
goveji juhi, mesu in krompirju.
Pri
alergičnih otrocih je pomembno tudi to,
da je hrana vedno sveže pripravljena, ne
kupujte nobene hrane, kjer so konzervansi,
barvila in razni aditivi. Ker je prehrana
otroka okrnjena (npr. brez žitaric, mlečnih
izdelkov, jajc in rdečega mesa), je potrebno
le te nadomestiti, tako da je hrana otroka
še vedno polnovredna in zadostuje potrebam
otroka, v času rasti. Naučila sem se prisluhniti
svojemu telesu, kaj potrebuje. Kadar čutim
potrebo, uživam vitamiske in mineralne dodatke,
sem pa tja uživam tudi algo Spirulino, v
kateri je veliko mineralnih in rudninskih
snovi (kupite jo lahko v trgovinah z bio-prehrano).
Poleg
tega, da smo nekje istočasno odkrili alergijo
pri starejšem sinu, Luki, ki se je kazala
kot alergijska astma, smo iz stanovanja
odstranili vse preproge, plišaste živali,
zavese, itison smo zamenjali z laminatom,
posteljne jogije smo ovili v polivinil,
kupila in zašila sem bombažno posteljnino,
ki jo lahko peremo na 90 stopinj, ukinila
sem večino kemičnih sredstev za čiščenje
stanovanja in uporabljam dobra stara naravna
sredstva (kis), perem z 98% biološko razgradljivim
pralnim praškom, minimalno uporabljamo sintetične
plenice ampak plenice iz blaga (dobijo se
že krasne plenice iz blaga, ki so podobne
pampers, zapirajo se na ježka, perejo pri
90 stopinj in jih ni potrebno likati). Ugotovila
sem, da moji deklici škodijo tudi danes
moderne plenice (kot so npr. pampers), ker
imajo znotraj gel, ki ji kožo preveč izsušil,
tako da uporabljamo praktične pleničke iz
blaga. Vso otroško perilo kupimo tako, da
ga lahko peremo na 90 stopinjah in dvakrat
spiramo in uporabljamo čimmanj detergenta
in nič mehčalca. Kupili smo sušilni stroj,
tako da likanje skorajda ni več potrebno,
oblačila pa so izredno mehka in prijetna,
tudi če niso oprana z mehčalcem.
Strani,
ki so pred vami imajo dva namena: opisujejo
osnovne alergije in govorijo o tem, kaj
je primerno za doječo mamico, alergičnega
otroka in prvo prehrano vašega dojenčka.
Hkrati pa je delo namenjeno tudi vsem, ki
se želite bolj zdravo prehranjevati, se
že prehranjujete vegetarijansko (izpustite
poglavje o mesu) ali ki želite shujšati
na bolj zdrav način. Recepti so primerni
tudi za bolnike s celiakijo, saj noben recept
ne vsebuje glutena.
Upoštevajte,
da nisem zdravnica in strokovnjakinja za
prehrano. Svetujem vam, da se pri spremembi
svojega načina prehrane posvetujete s svojim
in otrokovim zdravnikom! Vsak človek je
poglavje zase, zato morate biti zelo pozorni
in se ne spuščajte v drastične spremembe
prehrane brez predhodnega posveta z zdravnikom.
Recepti, ki sem jih zbrala, so se nabrali
v dobrem letu mojega eksperimentiranja.
Veliko jih je nastalo samih od sebe, nekaj
pa je prilagojenih iz literature, ki je
navedena na koncu.. Za kakšen recept, npr.
peko kruha bo potrebno malo vaje, da dobite
občutek (sama sem rabila kakšne 3 mesece,
da se mi kruh ni vedno podrl skupaj ali
pa preveč narasel in naredil luknjo; pa
še sedaj mi včasih ne "rata").
Pri zelenjavnih jedeh lahko uporabljate
svojo domišljijo in le te po mili volji
kombinirate, tako da ne jeste vsak drug
dan ene in iste rižote.
Recepti
so prilagojeni na jedi, ki jih moja deklica
lahko uživa. Če je vaš otrok alergičen na
določen zvrst hrane, ki jo v tej knjigi
sama uporabljam, mu je pač ne dajte ali
jo nadomestite s čim drugim. Če je npr.
vaš otrok alergičen na pšenično moko ali
ima celiakijo, ni pa alergičen na mleko
in jajca, potem mu ta živila vsekakor lahko
dajete. Pri alergičnih otrocih je pomembno
to, da se temu stanju prilagodimo, sprijaznimo
in poskušajmo iz nove življenske izkušnje
potegniti pozitivne stvari. Poglejte, meni
so vsi rekli, kakšna revca, da sem ker ne
smem jesti mesa ali kruha, pa se sama nisem
nikoli počutila tako. To dejstvo sem sprejela
in začela v družini uvajati zdravo prehrano,
kar je bili koristno za vse nas, še posebej
zame, ker sem močno shujšala in se znebila
slabih prehranjevalnih navad.
O
prehrani alergičnega otroka je nemogoče
napisati delo, ki bi bilo vsesplošno veljavno,
saj se morajo nasveti nanašati na posamezen
alergijski vzorec. Posploševanja so možna
le okvirno, dokler upoštevajo temeljna načela
vede o alergijah. Pogosto moramo pač najti
srednjo pot med nujnim izogibanjem alergenom
in določanjem prehrane, ker moramo preprečiti
pojave podhranjenosti, motnje v rasti in
duševnem razvoju, ki se lahko pojavijo zaradi
pomanjkanja vitaminov, elementov v sledeh
in pomembnih beljakovin. Alergije na živila
v otroških letih navadno kmalu minejo (tja
do šolske starosti), zato je dobro občasno
preverjati ali je stroga dieta še potrebna.
To zlasti velja za mleko in jajca. Neka
splošna dieta ne obstaja.
Pri
Najini starosti 15 mesecev smo odkrili (testiranje
z IgE), da je deklica močno alergična še
na naslednje: latex (v posteljnih jogijih,
blazinah), papriko, paradižnik, arašide
(kljub temu, da jih ni nikoli uživala, vendar
so arašidi dostikrat skriti (kot npr. arašidovo
olje v mazilu Linola-Fett), česen, čebulo,
špinačo, cvetačo, marelice, ananas, zajčje
in puranje meso, ječmen, oves, mandeljni
in stročnice ter ajdo in riž. Pravzaprav
smo skupaj z zdravniki ugotovili, da deklica
nenormalno - razvije alergično reakcijo
- na prav vse kar uživa in na stvari iz
okolice. Sedaj se boste verjetno vprašali,
kaj ta otrok sploh še uživa. V veliki meri
materino mleko! Sedaj, ko sem spet v službi,
si med delovnim časom mleko iztiskam in
ga dam v hladilnik. Po končanem delovniku,
mleko prinesem domov in ga dobi deklica
drugi dan za pit ali kot dodatek k obroku
(npr. polenti ali koruzni kaši). Pravzaprav
se izogibamo le stvarem, ki ji povzročajo
najhujšo reakcijo (otekline, takojšen močan
izpuščaj), kot so mleko in mlečni izdelki,
jajca, pšenica, krompir, ostale snovi pa
uživa. Otrok mora vseeno dobiti potrebne
snovi za rast in razvoj. Sama pri sebi sem
naredila kompromis, tako da jo (če je resnično
potrebno), kadar je prehudo, vseeno namažem
tudi z kortikosteroidnim mazilom. Ugotovila
sem, da je tako bolje, kakor pa da se izpuščaj
razvije v gnojne in hudo srbeče rane. Tako
deklica kljub temu, da je dokazano alergična
na veliko hrane, le to vseeno uživa, vendar
zelo pazim, da dobi na dan le eno ali dve
snovi, na katere močneje reagira in da je
vsa taka hrana čimbolj prekuhana. Prekuhana
hrana namreč tudi izgubi na svoji alergogenosti.
Trudim se, da deklici in tudi ostali družini
pripravim čimbolj svežo in domačo (še najboljše
z domačega vrta) prehrano. Perutnino kupujemo
pri kmetu, zelenjavo pridelamo sami na vrtu,
pozimi kupujem pri branjevkah na tržnici
in še to le sezonsko zelenjavo. Tako se
pozimi npr. izogibamo umetno gojenemu paradižniku
iz rastlinjakov, ...
|
