Beseda alergija pomeni preobčutljivost. Beseda alergija je izpeljanka iz grške besede in pomeni drugačno dejanje ali delo. Znanstveno pravimo, da je alergija nenormalen odziv telesnega obrambnega (imunskega) sistema, ki se kaže kot preobčutljivost za dražila. Dražila, ki povzročajo alergijo so alergeni in antigeni. Če pride telo v stik z alergenom, se začno proizvajati protitelesa. Protitelesa (imunoglobini) branijo telo pred vrinjenimi, telesu škodljivimi snovmi. Pri alergikih je ta reakcija čezmerna. Alergija je torej nenormalna občutljivost za posebne snovi. Alergiki kažejo bolezenska znamenja, če so tem snovem izpostavljeni ali pridejo v stik z njimi. Zdravi ljudje ne kažejo nobenih znamenj v stiku s podobnimi snovmi. Pri alergikih se razvije posebna oblika protiteles, imunoglobin E (IgE), ki se bolezensko odziva na snovi iz okolja. Reakcije na alergen so različne. Kažejo se kot alergijski nahod, alergijska astma, koprivnica, atopijski dermatitis ali kot alergijski kontaktni ekcem.

ATOPIJA

Atopija je dedna zasnovana nagnjenost k pripravljenosti kože in sluznic za bolezenske (nenormalne) reakcije, ki jih izzovejo vplivi iz okolja brez prdhodne senzibilizacije. Poznamo tri različne atopijske bolezni: atopijski konstitucionalni nevrodermitis, alergijska astma in alergijski nahod.

ALERGIJSKE REAKCIJE

Alergijske reakcije se lahko pojavijo na različnih delih telesa. Alergijski nahod in astma prizadeneta dihala (nos, sapnice, pljuča), na koži in očeh s epojavljajo alergijske reakcije kot ekcemi, koprivnica ali vnetje očesne veznice. Alergija lahko prizadene tudi prebavila.

Anafilaktični šok je huda alergija, ki hkrati prizadene več organov, povzroči nenaden padec krvnega pritiska in omedlevico, včasih tudi smrt. Takšna reakcija je zelo redka.

Snovi, ki povzročajo alergijo, so najpogosteje: rastlinske snovi ( pelodi, jagode, orehi), živalske snovi (serumska alergija, alergija na mačje dlake, na konje ali strupe žuželk), povzročitelji infekcij (črvi, bakterije) in preprosto zgrajene naravne ali sintetične snovi (moke, kemikalije, mila, laki, alergije na kemikalije).

Alergeni, ki jih vdihujemo: alergeni rastlinskega izvora (pelod, žitni prah, moka, otrobi, blago in tkanine, lesni prah, trosi glivic, kava, kakav, stročnice, naravna guma, eterična olja in dišave), alergeni živalskega izvora (kožne luske sesalcev, dlake, perje, deli žuželk in pršice hišnega prahu) in kemični alergeni (smola, kisline, kovinske soli, encimi in prah zdravil).

CVETNI PRAH

Alergija na pelode, posebno seneni nahod je zelo razširjena alergijska bolezen in je izrazito sezonskega značaja. Izraža se z močnim kihanjem in nahodom, včasih celo z dušenjem.

Najpomembnejši povzročitelji alergij so spomladi jelša, leska in breza (včasih že februarja), od maja do konca junija cvetijo različne trave in do septembra trpotec in pelin. Junija in julija cvetijo žita (rž). Vsi pelodi nimajo alergogene sposobnosti, npr. pelod smreke nikoli ne povzroča alergijskih pojavov.

Iz stanovanja in balkona smo odstranili vse lončnice in rože in jih posodili starim staršem eno nadstropje niže, saj so tudi te velik povzročitelj alergij, poleg tega pa se na njih rad nabira tudi prah.

 ŽIVALSKE DLAKE IN LUSKE, PTIČJE PERJE

Takoj ko smo pri mojih otrocih odkrili alergijo smo našega ljubljenčka, papagajčka Mihca žal morali preseliti eno nadstropje niže, k starim staršem. Najbolj pogosto povzročajo alergijo naslednje živali: morski prašiček, domači prašič, mačka, konj, podgana, govedo, kunec, hrček, miš, ovca, koza in pes. Ptice s prhutanjem s krili povzročijo dvigovanje prahu, perje in puh pa najdemo tudi kot polnilo za vzglavnike in odeje. Vzrok take alergije niso le žive živali oz. njihova dlaka in perje, ampak tudi kože, kožuhi, preproge odeje in puloverji.

HIŠNI PRAH IN PRŠICE

Hišni prah je najpogostejša snov, ki povzroča alergijo na dihalih. V hišnem prahu se nahajajo glivice, trosi, bakterije, delci insektov, perja, svile, kemikalij, peloda, kožnih lusk in živalskih dlak. Pršica hišnega prahu izloča zelo močan alergen. Znamenje alergije na hišni prah so: srbenje oči in solzenje, draženje na kihanje, smrkanje, kašljanje, včasih celo dušenje.

Ko sva z možem opremljala stanovanje (še preden so prišli otroci), sva naredila pohištvo z veliko odprtimi knjižnimi policami, na stenah je grob omet, pod stropom tramovi ... in šele sedaj veva, kako so to idealna gojišča za nabiranje prahu. Sedaj ne uporabljamo več sesalca, prah pa brišemo obvezno z mokro krpo. Čez dan se ne zadržujemo v prostorih za spanje in v teh prostorih tudi nimamo nobenih zaves in preprog. Otroško posteljnino redno menjamo vsak teden in postelje čez dan pustimo nepokrite, da se prezračijo.

ALERGIJA NA ŽUŽELČJE PIKE

Pri nekaterih ljudeh se na mestu pika ne pojavi le majhna oteklina in srbenje, ampak tudi huda koprivnica in srbenje po celem telesu, težave pri dihanju, otekline v grlu, astma in včasih celo alergijski šok.

O CELIAKIJI IN ALERGIJI NA PŠENIČNO MOKO

Alergija na pšenično moko ne pomeni, da ima vaš otrok celiakijo. Alergija je preobčutljivostna reakcija, medtem ko je celiakija bolezen, ki temelji na imunski reakciji proti glutenu, zaradi česar je za dolgo dobo motena resorbcija (vsrkavanje) maščob in v vodi topnih vitaminov. Alergija na pšenično moko in celiakijo zdravimo predvsem z strogo dieto, s hrano, ki nima glutenov. Pri celiakiji je črevesna sluznica preobčutljiva na beljakovino gluten, ki vsebuje gliadin. Sluznica ni nagubana, ampak gladka. Tako bolezen ponavadi opazimo po 6. mesecu starosti, ko otrok začne dobivati še ostalo hrano poleg materinega mleka. (Npr.: dodatke ogljikovih hidratov, čokolešnik, kekse, zdrob...) Če pa je organizem občutljiv še na laktozo, se bolezen pokaže že pred 6. mesecem starosti. Človek, ki je občutljiv na gluten, ponavadi reagira z bruhanjem, drisko, zgublja telesno težo, je nemiren, odvaja veliko smrdečega in svetlečega blata. Trebuh je večji in napet. Pojavijo se avitaminoze (pomanjkanje vitaminov). Je počasen, razdražljiv. Če to traja več časa, pride lahko pri otroku do zastoja rasti.

ALERGIJA NA LATEKS

Protein, ki se nahaja v gumi lahko pri nekaterih ljudeh sproži hudo reakcijo. Lateks je lahko izredno hud alergen, še posebej v kombinaciji z banano, kivijem, avokadom, orehi in paradižnikom. Lateks najdemo v rokavicah, žimnicah, balonih, gumijastih igračah, dudah in cucljih za stekleničke, radirkah, raztegljivih obvezah, plenicah in ženskih vložkih ter kondomih. V medicini se uporablja v rokavicah, raznih katetrih in podvezah proti krvavenju, ...

ALERGIJA NA ŽIVILA

Alergične reakcije na posamezna živila se lahko pojavijo že v najzgodnejšem otroštvu ali pa jih pridobimo kasneje. Težave se lahko pojavijo takoj ali pa tudi več ur kasneje. Alergija se izraža kot koprivnica, srbeči izpuščaji na koži, srbenje oči, otekanje vek, otekanje ustnic, nahod, dušenje, migrena, driska, napenjanje, bruhanje, bolečine v trebuhu in slabost. Pri živilih je treba posebej paziti na to, da se v določenih dobrih (nealergenih) živil lahko nahajajo samo določeni deli sestavin, ki pa so alergene. Sumljivim živilom se je potrebno ogibati.

ALERGIJA NA DOTIK

Razlikovati moramo med dermatitisom in ekcemom. Obe bolezni nastopita po dotiku z nekim povzročiteljem. Dermatitis pomeni vnetje kože (koža je pordela, otekla, srbeča, ...). Pojavi se akutno, je ostro omejen in se ne širi. Ekcem je podoben dermatitisu, vendar so kožni pojavi šibkeje izraženi, prevladujejo zatrdline in srbenje. Koža je videti groba in suha, srbenje je močno. Najpogostejši alergeni za dotik so: živila, zdravila, nikelj, kobalt, kromati, sestavine gumija, formalin, barvila, kozmetična sredstva, lokalna mazila (npr. za celulit, vene, revmo), antibiotiki, sulfinamidi in alkoholi.

FOTOALERGIJA

Ta alergija nastane ob kombinaciji različnih snovi (zdravil) v kombinaciji z UV žarki. UV žarki namreč preveč okrepijo strupeni učinek nekaterih snovi.

UGOTAVLJANJE ALERGIJ

• kožni test (stik alergena in kože takoj povzroči vnetne pojave)
• vbodni test (na notranjo stran podlahti nanesejo kapljice preiskusnih alergenov in nato kožo skozi kapljico navpično površinsko prebodejo z iglo. Reakcijo opazimo čez 10 do 20 minut)
• test s praskanjem (podoben vbodnemu testu, le da se koža ne prebode ampak z lanceto površinsko opraska)
• kožni test (alergen vbrizgajo v kožo, se ne uporablja pri otrocih)
• pokožni (epikutani) test (se uporablja pri sumu alergije na zdravila, za test se uporabljajo posebni obliži, ki jih nalepijo na hrbet)
• PPT test (Photo-Patch-Test, za ugotavljanje ekcema, ki ga povzroča svetloba, na kožo hrbta nanesejo preizkusne obliže)
• provokacijski test (na veznici očesa, v nosu ali ustih se vrhnjo plast sluznice izpostavi možnim alergenom)
• PRIST (IgE) (Papir-Radio-Imunosorbentni-Test - s to preiskavo ugotavljajo koncentracijo IgE v krvnem serumu. Bolniki z alergijami na živila in cvetni prah imajo pogosto zvišano raven serumskega IgE)
• RAST test (Radio-Alergo-Sorbentni-Test - z njim dokazujemo specifična IgE protitelesa.

Kaj je alergija?

Alergični konjuktivitis