V organizaciji Centra za
nadzor in preprečevanje bolezni (CDC - Center for Diseases
Control and Prevention), Sveta državnih in krajevnih epidemiologov
(Council of State and Territorial Epidemiologists), Ameriškega
združenja mikrobiologov (American Society for Microbiology)
ter Zveze laboratorijev javnega zdravstva (Association of
Public Health Laboratories) je meseca julija v Atlanti potekalo
mednarodno strokovno srečanje. Udeleženci srečanja so bili
predvsem specialisti infektologi, mikrobiologi, epidemiologi
in tudi veterinarji. Srečanja so se udeležili predstavniki
približno 70 držav, skupno število udeležencev pa je bilo
okoli 2000.
Prispevki
so predstavljali dosežke na področju spoznavanja, diagnostike
in preprečevanja številnih novih nalezljivih bolezni ali "starih",
ki se v zadnjem času pojavljajo v novem razmahu, klinično
težjih oblikah, odpornosti na obstoječa zdravila.
Uvodoma
je bilo poudarjeno, kako zmotno je bilo stališče v 70. letih
prejšnjega stoletja, da se bomo vsaj na razvitih koncih sveta
za dalj časa poslovili od nalezljivih bolezni. Po takratnih
optimističnih napovedih se srečujemo pravzaprav z nenehnim
odkrivanjem novih povzročiteljev nalezljivih bolezni, globalizacijo
prometa blaga in oseb in s tem tudi nalezljivih bolezni, razvojem
odpornosti mikroorganizmov na obstoječe antibiotike, tveganim
načinom obnašanja ljudstva, ki prispeva k razmahu porajajočih
se nalezljivih bolezni.
O pojavu
novo spoznanega paramyxovirusa, imenovanega virus Nepah, so
poročali iz jugovzhodne Azije. Bolezen je bila ugotovljena
leta 1999 pri prašičih in ljudeh in se kaže v obliki encefalitisa.
Poročajo o visoki umrljivosti obolelih. Epidemiološka poizvedovanja
so v delu.
Čeprav
virusa gripe tip H9N2 in H5N1, ki sta v prejšnjem desetletju
vzbujala vsesplošno pozornost, ne izražata velike kužnosti
za zdravstvene delavce in druge tesne kontakte, bo potrebno
nadaljevati in izpopolnjevati laboratorijsko oz. epidemiološko
nadzorstvo nad kroženjem virusa gripe v perutninskih in prašičjih
farmah ter tudi med ljudmi.
O pojavu
importiranega primera mrzlice Lassa so poročali iz Nemčije
W. H. Haas in sod. Od začetka leta 2000 do meseca julija so
dokazani trije primeri te bolezni v evropskem prostoru: dva
v Nemčiji in en primer v Veliki Britaniji. Vsi primeri so
se smrtno končali. Zdravnik, pri katerem je serološko ugotovljen
pojav protiteles IgM in IgG, je kemoprofilaktično zaščiten
z Ribavarinom in ni zbolel. Obsežna epidemiološka iskanja
kontaktov in nadzorstvo je praviloma steklo v vseh primerih.
Zaradi
sekanja gozdov in drugih posegov v naravno okolje prihaja
do migracije žuželk, kar predstavlja razlog za razmah nekaterih
bolezni, ki se prenašajo z insekti - predvsem malarije, denge
in rumene mrzlice. Naraščanje števila obolelih pogojuje tudi
opuščanje javnozdravstvenih preventivnih ukrepov, urejanja
okolja, higienskega odstranjevanja smeti, prepočasen razvoj
obetavnih cepiv in tudi nedosledno izvajanje nekaterih programov
cepljenja. Za razliko od denge, ki se na območjih Jugovzhodne
Azije pojavlja predvsem pri otrocih, bolezen v Ameriki prepoznavajo
pri vseh starostnih skupinah.
O epidemiji
virusnega meningoencefalitisa, ki ga povzroča virus zahodnega
Nila, so poročali z območja New Yorka. Na zahodni polobli
je bil ta virus prvič spoznan leta 1999. Virus povzroča epidemije
v Egiptu, pred nekaj leti pa je povzročil epidemijo v Romuniji
ter nekaterih drugih evropskih državah. Umrljivost je znašala
okoli 10 odstotkov. Klinična slika bolezni je dokaj neznačilna
in jo brez laboratorijske potrditve bolezni ni mogoče ločiti
od arbovirusne okužbe ali drugih virusnih okužb centralnega
živčevja. Prenašalci bolezni so ptiči oziroma klopi in tudi
komarji.
Med bolezni,
ki so v zadnjih letih deležne velike pozornosti strokovne
javnosti po svetu in še posebej v Evropi, sodi tuberkuloza.
Naraščanje incidence bolezni in odpornosti povzročitelja na
antibiotike ugotavljajo v številnih zahodnih in vzhodnoevropskih
državah. Aids in težke življenjske razmere v zaporih nekaterih
držav vplivajo na naraščanje obolelih. V zaporih je problem
tudi visoka prevalenca okuženosti zapornikov z virusom hepatitisa
C, ponekod pa tudi virusa HIV. Predstavnik Svetovne zdravstvene
organizacije za evropske prostore, R. Zaleskis, je poudaril
uspešno izvajanje preventivnih programov za preprečevanje
tuberkuloze na prostorih Republike Češke in Republike Slovenije.
V ostalih evropskih državah je stanje ravno nasprotno.
Kuga je
v razmahu na različnih celinah, še posebej na ozemlju Južne
Amerike. Po mnenju zastopnika PAHO (Pan American Health Organisation)
Rouza, je možnost vsesplošne pandemije kuge še vedno realnost.
Izkušnje z diagnostiko in zdravljenjem kuge se nabirajo tudi
v Indiji v jugozahodnih državah ZDA, kjer primere kuge dokaj
učinkovito zdravijo in s tem dosežejo umrljivost manjšo od
5 odstotkov pri tej bolezni. Na stare bolezni - brucelozo,
trebušni tifus, sifilis in tudi gobavost so nas spomnili referati
iz Egipta, Pakistana in južnoameriškega prostora. Ocenjujejo
da po svetu letno zaradi trebušnega tifusa zboli okoli 33
milijonov oseb po svetu, bolezen pa se usodno konča za okoli
600.000 obolelih.
O matematičnih
modelih izračuna ocene povpraševanja po cepivu proti kozam,
v primeru uporabe virusa koz v bioteroristične namene, je
poročal M. Meltzer. O bioterorizmu je bilo presenetljivo veliko
govora tudi na plenarnih predavanjih in v številnih prispevkih
različnih avtorjev. Med agense, ki bi lahko bili uporabljeni
v te namene in predstavljali nevarnost za javno zdravje, so
uvrščeni bacil antraksa, povzročitelj tularemije, nekateri
multiplorezistentni mikroorganizmi, povzročitelj mrzlice Q,
stafilokokni enterotoksin B, virus Ebola in dr. Mycobacterium
avium je omenjen kot potencialni agens za hidrične epidemije,
enako tudi tularemija. Preprečevanje razmaha bioterorističnih
agensov naj bi po mnenju zastopnika iz Teherana A. Karamija
slonelo predvsem na cepljenjih, ki so za te mikroorganizme
žal še nezadostno razvita.
Simard
E. in sod. iz CDC menijo, da so virusi podobni agensu Norwalk
najbolj pogosti povzročitelji epidemij akutnih enterokolitisov
po svetu. Te trditve v večjem delu sveta še niso podkrepljene.
Nujnost
vsesplošnega mednarodnega sodelovanja na področju porajajočih
se nalezljivih bolezni je poudarjena v številnih prispevkih,
izkazalo se je pa tudi v praksi oz. skupnih prispevkih. O
epidemiji tularemije na Kosovu, ki je v zadnjih mesecih potrjena
in prijavljena Svetovni zdravstveni organizaciji, so poročali
v združenem prispevku avtorji iz Prištine, Londona, Rima,
Münchna in Kopenhagna. Determinacijo subtipa HIV-1 na Madžarskem
so predstavili v skupnem referatu avtorji z Madžarske, iz
Egipta in ZDA ter dokazali kroženje relativno številnih različnih
subtipov virusa HIV na ozemlju Madžarske. Multicentrična študija
je pripomogla tudi k določanju subtipov istega virusa v Republiki
Češki.
Iz Slovenije
(M. Stantič Pavlinič in sod.) smo predstavili svoje izkušnje
z nekaterimi novospoznanimi povzročitelji črevesnih okužb
in tudi z importiranjem nekaterih črevesnih okužb, ki so na
našem ozemlju izkoreninjene ali pa postale izrazito redke
- npr. trebušni tifus, botulizem. Poseben poudarek je bil
na ugotavljanju pogostnosti pojavljanja Cryptosporidiuma v
skupnem številu vseh črevesnih nalezljivih bolezni. Ta odstotek
po naših izkušnjah znaša okoli 5 odstotkov, kar je primerljivo
s študijo, ki so jo opravili v ZDA in Turčiji. Del naše prezentacije,
v katerem smo predstavili diagnostični postopek za ugotavljanje
Cryptosporidijev ter izkušnje pridobljene z epidemiološkim
poizvedovanjem, je bil deležen posebne pozornosti strokovnjakov
iz Centra za nadzor in preprečevanje bolezni, ki so nas zaprosili
za nadaljnje sodelovanje. To sodelovanje naj bi potekalo v
obliki genotipizacije Cryptosporidiumov, ki ga v Republiki
Sloveniji še ne izvajamo. S tem bi bilo omogočeno ugotavljanje
oziroma ločevanje tipov, ki se prenašajo s človeka na človeka
ali z različnih živali na človeka. Center za nadzor in preprečevanje
bolezni v svojih laboratorijih v sodelovanju s središči iz
različnih koncev sveta izdeluje molekularno-epidemiološko
mapo nad posameznimi tipi Cryptosporidijev na različnih koncih
sveta. Raziskava je lahko podlaga za nadaljnje epidemiološko
spremljanje in iskanje načinov za preprečevanje širjenja bolezni.
Pobuda za skupno sodelovanje na področju molekularne epidemiologije
Cryptosporidijev, Lamblij in diagnostike calicivirusov prihaja
tudi iz nekaterih zahodnoevropskih laboratorijev, predvsem
Francije. Cryptosporidijske okužbe so predstavili tudi številni
raziskovalci iz drugih držav: Kanade, ZDA, Kenije. Znanje
s področja tipizacije in serološke diagnostike tega zajedavca
še bliskovito narašča, potrebne pa so nadaljnje epidemiološke
raziskave na posameznih območjih in tudi globalno. Velik izziv
za znanstvenike predstavlja možnost genotipizacije Cryptosporidijev,
kar omogoča razvoj na področju razumevanja epidemiologije
humane kriptosporidioze in pomena tega zajedalca v javnem
zdravstvu. Velik problem predstavljajo hidrične epidemije
in tudi prisotnost Cryptosporidiumov v rekreacijskih bazenih.
Filtracija in kemična dezinfekcija se je izkazala za neučinkovito
pri preprečevanju okužb. Avtorji z Univerze v Arizoni (Hargy
T. M. in sod.) menijo, da je uporaba ultravijoličnih žarkov
za preprečevanje okužb v rekreacijskih bazenih utemeljena.
O radioaktivnem
žarčenju živil smo poslušali plenarno predavanje R.Touxe.
S pomočjo radioaktivnih žarkov prihaja po mnenju strokovnjakov
Svetovne zdravstvene organizacije do uničevanja različnih
mikroorganizmov, ki bi se sicer lahko namnožili v živilih
in povzročili zastrupitve s hrano. Za ohranjanje zdravstvene
ustreznosti na tak način pripravljenega živila je vsekakor
nujno upoštevanje vseh ostalih higienskih ukrepov, ki naj
bi pripomogli k preprečevanju naknadne kontaminacije živila.
Knjiga
povzetkov je bila dostopna vsem udeležencem srečanja. Po znižanih
cenah so se za udeležence srečanja prodajale različne izdaje
učbenikov epidemiologije in infektologije z anglosaksonskega
govornega območja. Izvod knjige povzetkov so udeleženci srečanja
imeli na voljo tudi za svoje nacionalne knjižnice - v našem
primeru sem jo namenila Centralni medicinski knjižnici. Nekatera
plenarna predavanja bodo eno leto na voljo v audio-vizualni
obliki na naslednjem naslovu na intrernetu:
http://www.cdc.gov/iceid/webcast/promo_webcast.htm.
Povzetki
srečanja, objavljeni v knjigi, so tudi na voljo na naslovu
na internetu Centra za nadzor in preprečevanje bolezni www.cdc.gov/iceid.
Sodeč
po velikem številu udeležencev konference iz evropskih prostorov,
lahko sklepamo, da so potrebe po globalizaciji in medsebojni
izmenjavi izkušenj in raziskovalnih dosežkov med Evropo in
ostalim svetom zaželene. Odprte in sproščene strokovne razprave
z veliko vljudnostni in spoštovanja skupnega dela so se kazala
ob številnih prezentacijah. Ne morem se izogniti vtisu, da
je prav pri preučevanju porajajočih se nalezljivih bolezni
multidisciplinarno sodelovanje različnih strokovnjakov z različnih
koncev sveta še kako dobrodošlo. Klinične izkušnje nerazvitih
držav, združene z znanstvenimi in tehnološkimi viri bogatih
industrializiranih držav, predstavljajo pri nalezljivih boleznih
izziv na področju bioterorizma, preprečevanja in obvladovanja
novo-odkritih bolezni, importiranih primerov in tudi takih,
za katere ponekod primanjkuje znanja in izkušenj. Pot za pridobivanje
razvojnih tehnoloških možnosti in tudi novih znanj postaja
s tem dostopna vsemu svetu.
Mirjana
Stantič Pavlinič
