| |
Zanimivosti
s harvardske šole javnega zdravja
1. Ugotovitve študije o koristih in tveganjih uporabe mobilnih
telefonov med vožnjo z motornimi vozili
Harvardska
šola javnega zdravja je v svojem sporočilu za javnost 24.
7. 2000 sporočila povzetke študije o analizi koristi in tveganj
uporabe mobilnih telefonov med vožnjo z motornimi vozili.
Ključne
ugotovitve:
- Uporaba
mobilnih telefonov med vožnjo z motornimi vozili predstavlja
tveganje za voznika, druge voznike in pešce. Zaenkrat ni bilo
moč oceniti, ali so prostoročne naprave varnejše kot standardne.
- Tveganje
se zdi majhno v primerjavi z drugimi dnevnimi tveganji v prometu
(veliko večjo nevarnost pomenijo vozniki, ki vozijo vinjeni),
vendar pa je celovita ocena ta hip negotova, ker je število
raziskav majhno, in ker so bile dosedanje raziskave zelo različne
kakovosti.
- Zaenkrat
v celoti obstaja le malo celovitejših študij, ki bi ovrednotile
koristi uporabe mobilnih telefonov v motornih vozilih.
Tveganja
- Avtorji
ocenjujejo, da je voznikovo tveganje, da bo izgubil življenje
zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo približno 6,4
na milijon na leto. To je 80 odstotkov manj kot povprečno
tveganje smrti za voznika, ki vozi vinjen ob koncentraciji
najmanj 1 promile na kg telesne mase.
- Tveganje
za potnika, drugega voznika motornega vozila ali pešca, da
ga bo ubil voznik, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo
je 1,5 na milijon na leto. To je 92 odstotkov manj kot letno
tveganje za smrt, ki jo povzročijo vozniki motornih vozil,
ki so bili alkoholizirani.
Koristi
Raziskovalci
so uporabili metodo ciljnih skupin v Springfieldu (Massachusetts)
in Los Angelesu. Vanje so uvrstili uporabnike mobilnih telefonov
in osebje urgentnih služb. Prosili so jih, da ocenijo koristi
za voznike, družine, socialne mreže, podjetja ter javno zdravje
in varnost. Poudarili so predvsem:
- večji
obseg produktivnega časa,
-
večja sproščenost,
-
zmanjšanje števila in trajanja potovanj po določenih opravkih,
-
skrajšan odzivni čas boljši izidi za tiste bolnike in poškodovance,
ki potrebujejo urgentno oskrbo,
-
bolj učinkovito identificiranje in prijetje oseb, ki kršijo
cestnoprometne predpise.
Študija
ugotavlja, da bi bili stroški prepovedi uporabe mobilnih telefonov
med vožnjo približno 700.000 dolarjev za pridobljeno leto
kakovostnega življenja (QALY - Quality Adjusted Life Year).
To je 30-krat več kot doseganje enakih javnozdravstvenih učinkov
z redno namestitvijo varnostnih mehov za voznike in desetkrat
več kot doseganje enakih učinkov z zmanjšanjem omejitve hitrosti
na meddržavnih cestah (v ZDA) s 120 km na uro na 105 km na
uro.
Avtorji
raziskave naprošajo pristojne, da pred zakonskim urejanjem
(torej omejitvami) uporabe mobilnih telefonov med vožnjo,
pridobijo boljše količinske informacije o tveganjih in koristih.
Priporočajo takojšnje ukrepe za celovito vzgojo voznikov o
vseh dejavnikih, ki zmanjšujejo pozornost med vožnjo.
Študijo
je financirala AT& T Wireless. Opravljen je bil
sistematičen in temeljit neodvisni pregled študije s strani
12 raziskovalcev, med njimi tudi s strani ključnih na tem
področju.
Celotno
poročilo lahko najdete na temle naslovu: http://www.hsph.harvard.edu/pdf/cellphones.pdf
Komentar
prevajalca:
Po
eni strani je dejstvo, da je eno pomembnih sporočil, uporabnih
tudi za naše razmere, da se je potrebno precej odločno, tudi
javnozdravstveno, spoprijeti s problemom vinjenih voznikov
motornih vozil. Po drugi strani pa bi se težko strinjal s
preveliko toleranco do uporabe mobilnega telefona med vožnjo,
ker vem vsaj za eno zelo hudo prometno nezgodo (s štirimi
smrtnimi žrtvami), pri kateri je bil eden ključnih dejavnikov
prav uporaba mobilnega telefona tik pred nezgodo ...
2. Kombinacija
redne telesne aktivnosti, zdrave prehrane in nekajenja bi lahko
preprečila veliko večino bolezni srca
5. 7.
2000 so raziskovalci Harvardske šole javnega zdravja in Brighamske
in ženske bolnišnice (Bigham and Women"s Hospital) objavili
nekatere ugotovitve o vplivu življenjskega sloga na preprečevanje
oziroma nastanek bolezni srca. Ugotovili so, da lahko ženske,
ki se redno telesno udejstvujejo, se zdravo prehranjujejo
in ne kadijo, dramatično zmanjšajo tveganje za nastanek koronarne
bolezni srca. Ta sklep je eden zadnjih izidov t.i. sestrske
študije (Nurses" Health Study) in eno prvih poročil o
raziskavah usmerjenih k ugotavljanju vplivov kombinacije dejavnikov
tveganja na celotno tveganje za zbolevanjem za boleznimi srca.
Ugotovitve so bile objavljene 6.7.2000 v New England Journal
of Medicine.
Po besedah
enega od ključnih avtorjev študije, Meirja Stampferja (sicer
predstojnika Oddelka za epidemiologijo na Harvardski šoli
javnega zdravja), so se dosedanje študije omejevale na proučevanje
posamičnih dejavnikov tveganja, kljub vedenju o vplivu prehrane
in življenjskega sloga nasploh. Povedal je, da so proučevali
vpliv kombinacije posameznih vedenjskih dejavnikov tveganja
za nastanek bolezni srca in ugotovili, da je 82 odstotkov
srčnih kapi možno pripisati ne spoštovanju zdravega življenjskega
sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zdrave prehranjevalne
navade in nekajenje.
Raziskovalci
Channingovega laboratorija pri prej omenjeni bolnišnici so
ugotovili, da so imele ženske iz skupine z majhnim tveganjem
kar 80 odstotkov manjše tveganje za nastanek bolezni srca
v primerjavi s splošno populacijo. V to skupino so sodile
ženske, ki niso kadile, niso bile prekomerno prehranjene,
so vzdrževale zdravo prehrano, so se zmerno do intenzivno
telesno udejstvovale vsaj pol ure na dan in so uživale le
zmerne količine alkoholnih pijač.
Kot prekomerno
prehranjene so ocenili tiste z indeksom telesne mase 25 ali
več. Zmerno uživanje alkoholnih pijač je bilo opredeljeno
kot pol do dve pijači na dan. Šest elementov zdrave prehrane
je vključevalo: velik vnos vlaknin, folata, rib, nadomeščanje
nasičenih maščobnih kislin z nenasičenimi, zmanjšan vnos maščobnih
kislin iz delno hidrogeniranih rastlinskih olj in zmanjšan
vnos prečiščenih ogljikovih hidratov.
Naštete
dejavnike tveganja je že posamič ovrednotila tudi "Sestrska
študija" kot seveda mnoge druge študije. Slabost ostalih
študij je v tem, da so vrednotile posmezne dejavnike tveganja.
Pri sedaj predstavljeni analizi pa so ženske morale, za uvrstitev
v skupino z nizkim tveganjem, zadostiti istočasno več kriterijem.
Kot je ugotovil dr. Stampfer je dobra novica, da je velik
del koronarne bolezni srca preprečljiv z upoštevanjem zdravega
življenjskega sloga, vendar je pristavil, da tak slog upošteva
relativno malo Američanov. Obenem pa je poudaril, da zdrava
prehrana ne more nadomestiti rednega spremljanja krvnega pritiska
in holesterola ter ustreznega zdravljenja, če je to potrebno.
Raziskovalci
so spremljali kohorto 84.129 žensk, ki so bile ob vključitvi
v študijo brez ugotovljenih znakov bolezni srca, raka ali
sladkorne bolezni. Podatke o prehranskih navadah in življenjskem
slogu vključenih oseb so redno spremljali in dopolnjevali,
in po 14 letih so pri opazovanih ugotovili 1.128 primerov
resnejših oblik koronarne bolezni.
Prevedel
in priredil: Tit Albreht
Zelena
luč za opravičilo
Ameriški
zdravniki, ki glede pogostosti in nevarnosti tožb in sodnih
postopkov veljajo za najbolj ogrožene medicuse v globalnem
merilu, so izbojevali pomembno zmago, v kateri so si uspeli
pridobiti pravico do opravičila svojim pacientom in uporabnikom
zdravstvenih storitev brez posledičnih sankcij. Po doslej
uveljavljenih standardih je sleherno opravičilo bolnik lahko
štel za zdravnikovo priznanje napake oziroma spodrsljaja,
kar je praviloma že zadostovalo za sodni pregon oziroma za
vložitev zahtevka za odškodnino. Zato so bili zdravniki na
nasprotni strani Atlantika doslej sila previdni pri uporabi
besedic, kot so "oprostite, žal mi je" ipd., saj
so jih lahko stale veliko denarja, časa in živcev, pa tudi
težko pridobljenega strokovnega in človeškega ugleda. Na srečo
pa naj bi bilo odslej drugače. Zdravnikov "oprostite"
ne bo več pomenil priznanja napake in bolniku ne bo več avtomatsko
dajal možnosti za tožbo oziroma odškodninski postopek zaradi
suma na storjeno napako ali spodrsljaj v procesu medicinske
obravnave. Ameriški zdravniki so z zadovoljstvom sprejeli
novico oziroma dovoljenje, da smejo na pragu 21. stoletja
brez posledic v obliki sankcij v svoji vsakdanji praksi in
komunikaciji z bolniki uporabljati besedico "oprostite".
Slednjo si po rezultatih anket želijo iz medicusovih ust
pogosteje slišati tudi pacienti v Evropi.
Vir:
CNN
Jezik
v ordinacijah in operacijskih dvoranah
Po mnenju
raziskovalcev Fausta Palazza in Orlanda Warnerja bi morali
zdravniki že na fakulteti (kot študentje), pa tudi kasneje
v okviru sekundarijata in specializacije poslušati tudi kako
resno lekcijo iz bontona in protokola. Pričujoča strokovnjaka,
ki sta na pobudo priznane mednarodne medicinske publikacije
BMJ (British Medical Journal) vzela pod drobnogled komunikacijo
in vedenje zdravnikov (in osebja nasploh) v operacijskih dvoranah,
ambulantah in ordinacijah, ob koncu svoje študije ugotavljata,
da je kultura izražanja in vedenja zdravnikov specialistov
v operacijskih prostorih pogosto povsem neprimerna zdravniškemu
stanu. Tako naj bi po ugotovitvah, ki sta jih raziskovalca
objavila v BMJ, kirurgi med operacijami uporabljali neprimerne
izraze, si pripovedovali neslane šale in celo vneto preklinjali.
V okviru poglobljene raziskave je Warner je v strogo znanstvene
namene skrivaj posnel pogovore operaterskih ekip med sto kirurškimi
posegi v kraljevi bolnišnici Berkshire v Readingu (Anglija).
V pogovorih se kar vrstijo sočne psovke, negativni komentarji,
zbadljivke, pošiljanje k vragu in podobni izrazi. Da o neslanih
in opolzkih vicih in šalah sploh ne govorimo. Presenečena
nad svojimi ugotovitvami, sta se Palazzo in Warner odločila,
da ugotovita še, kako je s kulturo vedenja in izražanja med
predstavniki posameznih specialnosti.
Po rezultatih
dodatne raziskave, ki sta jo opravila omenjena znanstvenika,
so najbolj kultivirani in uglajeni otorinolaringologi in maksilofacialni
kirurgi, sledijo jim malce bolj prostaški urologi, ginekologi,
splošni kirurgi in travmatologi. Najhujši pa so ortopedi,
ki vsakih 29 sekund izrečejo kletvico, žaljivko, psovko ali
vsaj sočno besedo. Kot za stavo pa si pripovedujejo tudi mastne
vice. Po ugotovitvah strokovnjakov in poznavalcev, naj bi
preklinjanje predstavljalo nekakšno poslednjo utrdbo kirurške
tradicije. Svojevrsten privilegij, ki ga je potrebno ohraniti
kot del nepogrešljivega izročila na področju invazivne medicine.
Avtorja nameravata v prihodnosti natančneje raziskati še,
kaj o besednem zakladu, verbalni komunikaciji in vedenju svojih
zdravnikov nasploh menijo uporabniki njihovih storitev - bolniki.
Vira:
BMJ, Der Spiegel
Preobremenjeni
ljudje v belem
Skupina
strokovnjakov z nasprotne strani Atlantika - raziskovalcev
z Northwestern University v Chicagu je odkrila, da slina pogosto
pove več kot tisoč besed. Tako je s pomočjo njihovega novega
testa mogoče zelo hitro ugotoviti, ali je človek preobremenjen
in v stresu. S pomočjo minimalne količine sline je mogoče
zanesljivo ugotoviti psihično krizo pri posamezniku in jo
seveda tudi pravočasno odpraviti - preprečiti njene posledice.
Odkritje je upoštevajoč dejstvo, da je vse več motenj, poškodb
in obolenj moderne dobe posredno ali neposredno povezano s
stresom, fenomenalno ne le za bolnike, marveč tudi za zdravnike,
zavarovalnico in delodajalce.
Bistvo
testa temelji na znanstveno dokazanem dejstvu, da se vzporedno
s stresnimi hormoni v slino začne pospešeno izločati encim
amilaza, ki se pri testiranju sline obarva (intenziteta barve
pa je premo sorazmerna z jakostjo preobremenjenosti in stresa).
Test, ki so ga čikaški znanstveniki razvili v vojaške namene,
so preizkusili tudi na skupini zdravnikov, prostovoljcev in
ugotovili, da jih pri svojem delu kar 90 odstotkov trpi zaradi
preobremenjenosti in stresa. Opisano ugotavljanje prisotnosti
in jakosti stresnih faktorjev v organizmu s pomočjo sline
si že utira pot na področje medicine in psihologije.
Vir:
CNN Science
Medicinske
fakultete v Nemčiji
Obsežna
raziskava univerzitetnega študija v Nemčiji in primerjalna
analiza razmer na tamkajšnjih fakultetah je pokazala, da ima
med študenti in profesorji - strokovno in ostalo laično javnostjo
največji ugled medicinska fakulteta v Münchnu, ki jo je na
prvo mesto med 36 medicinskimi fakultetami na nemških tleh
postavilo 11,3 odstotka sodelujočih ocenjevalcev, na drugo
mesto se je uvrstila MF v Hannovru (9,1 odstotka), tretja
po ugledu in "ratingu" je fakulteta v Heidelbergu
(8,7 odstotka), četrta v Regensburgu (6,0 odstotka), na peto
mesto pa sta se uvrstili medicinski fakulteti iz Marburga
in Freiburga, zadnja v šesterici je MF iz Kölna, ki jo je
na prvo mesto postavilo 3,6 odstotka ocenjevalcev.
Ocena
celotne podobe in vrednosti posamezne fakultete pa je poleg
ugleda (dobrega glasu) vsebovala še kakovost in primernost
poučevanja, predavanja (teoretičnega in praktičnega izobraževanja),
znanstveno-raziskovalno dejavnost in statistične podatke o
fakulteti sami. V pričujočo raziskavo so analitiki pritegnili
1.062 študentov medicine, 57 univerzitetnih profesorjev na
MF in 100 predstojnikov neuniverzitetnih klinik iz vse Nemčije.
Vir:
INRA
Poletje
v Kliničnem centru
Počitnice
so minile. Naši otroci in mladostniki bodo spet poprijeli
za delo. Svoje interese bodo uresničevali v šoli, pa tudi
zunaj nje. Na voljo je mnogo različnih tečajev, kamor se otroci
lahko vključijo, kjer se seznanjajo in se izpopolnjujejo pod
strokovnim vodstvom na mnogih področjih.
V Kliničnem
centru pa so kljub dopustom mnogi bolniki iskali pomoč tudi
preko poletja. Tukaj se pri delu ne sme poznati odsotnost
zaposlenih. Vsem, ki so se zdravili v naši bolnišnici, in
tistim, ki so vroče poletne dni in noči preživeli na delovnih
mestih, je bila namenjena razstava, ki jo je v avgustu pripravilo
Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske
fakultete v Ljubljani. V razstavišču KC so izbor iz svojega
celoletnega dela prikazali otroci, gojenci Likovne šole pri
Zvezi kulturnih organizacij Kranj.
Likovna
šola pri ZKO Kranj deluje že štiri desetletja, zadnjih deset
let pod vodstvom Zmaga Puharja. Namenjena je vsem starostnim
skupinam. Najmlajšim, ki želijo sproščeno ustvarjati in pri
tem spoznavati različne likovne tehnike, dijakom in študentom,
ki jih čakajo sprejemni izpiti s preizkusom likovnega znanja
ter odraslim, ki želijo svoje likovno znanje izpopolniti.
V šoli organizirajo tudi krajše tečaje in seminarje oblikovanja,
fotografije, grafike, keramike, kaligrafije, risanja stripov,
vitraža, akvarela ipd. Mnogo tečajnikov je kasneje uspešno
nadaljevalo študij na Likovni akademiji, Fakulteti za arhitekturo,
Srednji šoli za oblikovanje. Nekateri so že uveljavljeni samostojni
ustvarjalci. V okviru ZKO delujejo tudi plesne, lutkovne in
glasbene delavnice. Ker je ravno sedaj čas vpisov, vas vabimo,
da izberete med temi mnogimi možnostmi nekaj tudi zase. Nikar
se za sprostitev in zabavo ne zanašajte samo na TV program!
Razstavljene
risbe in slike so pritegnile mnogo gledalcev. Ves dan so se
pred njimi ustavljali bolniki. Občudovali so ustvarjalno domišljijo
otrok, ki so v vsakdanjih opažanjih našli motive na cesti,
na travniku, v mestu, ob morju. Izrazili so jih s črno-belo
risbo, z barvnimi flomastri ali v barvitem akvarelu. Njihove
slike so popolne kompozicije. Polne so veselja in živega zanimanja
za okolje. Ob slikah je bolnikom čas prijetneje mineval, sproščeno
so pričakovali obiske od doma in jih tudi pospremili v našo
galerijo. Prisrčno se zahvaljujemo mentorju akad. slikarju
Zmagu Puharju, da je pripravil izbor slik in jih pripravil
za razstavo. In kdo so otroci - razstavljalci? Toni Tomšič,
Tim Pregrad, David Škerjanc, Žana Lončarič, Aljoša Novak,
Eva Hafner, Nina Klemenčič, Iza Tavčar, Ančka Kralj, Manca
Sternen, Meta Grilec, Uršula Kralj, Irenej Bošnjak. Iz srca
se jim zahvaljujemo. Želimo jim še veliko veselja pri takšnem
ali podobnem ustvarjalnem delu.
Razstavljena
dela pa niso pritegnila samo bolnikov. Tudi predstojnik Inštituta
za radiologijo KC prof. dr. Jevtić je postal pozoren nanje.
Povprašal je, ali bi lahko slike obdržali. Želel jih je razstaviti
na hodniku inštituta, kjer na preiskave čaka mnogo otrok.
V praznih belih hodnikih jim je tesno pri srcu, s slikami
okrašeni prostor bi drugače, bolj prijazno sprejemal svoje
male in velike bolnike. ZKO je prijazno in z zadovoljstvom
sprejel to priznanje in se odločil podariti razstavljena dela
Inštitutu za radiologijo. Mladim likovnim ustvarjalcem in
njihovemu mentorju se zahvaljujemo za darilo, obenem pa jim
tudi čestitamo k velikemu uspehu.
Tatjana
Praprotnik
Borba
za polno življenje
Kulturno
umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete
dr. Lojz Kraigher, posebno likovna sekcija društva, je v Kliničnem
centru v Ljubljani pripravila pestro kulturno prireditev v
torek, 5. septembra. Kdor se je udeležil otvoritve razstave,
literarnega recitala in koncerta, je imel priložnost spoznati,
kako se nekateri med nami, ki so po poškodbah fizično morda
res prizadeti, srčno borijo proti invalidnosti in uspešno
ustvarjalno delujejo vsak na svojem področju. Občutili smo
pretresljivo izpovedno moč umet |
