Saj niti
ne vem, kaj je tisto, kar dela makedonsko zdravniško zbornico
v uredništvu revije Isis posebej simpatično. Poleg Hrvaške
je Makedonija edina od držav nekdanje Jugoslavije, ki je ustanovila
svojo Zdravniško zbornico in si neprestano prizadeva, da bi
to svojo stanovsko organizacijo napravila čimbolj učinkovito
in zdravnikom prijazno. Zato ni naključje, da so od vsega
začetka iskali zglede tako v Zahodni Evropi, kot pri drugih
državah v tranziciji in tudi v Sloveniji. Ko so pričeli izdajati
svoje glasilo Bilten, smo kmalu opazili, da jim naša revija
na nek način postaja zgled. Prosili so nas, ali lahko prevedejo
in ponatisnejo katerega od naših člankov in porabijo ob tem
tudi slikovno gradivo. Tudi srečali smo se z njimi, tako v
Skopju kot v Ljubljani. Zato ni naključje da njihove dejavnosti
spremljamo posebej pozorno.
V osmih
letih so izdali 26 številk Biltena. Zadnja dvojna 27.-28.
številka, ki je izšla avgusta 2000, obsega 52 strani. Za naslovnico
so to pot uporabili kar našo, iz lanske 3. številke. V njej
objavljajo predvsem poročila o petem zasedanju skupščine Zdravniške
zbornice Makedonije, ki je bila letos 19. aprila, poročilo
o podelitvi nagrade Sv. Naum Ohridski, poročila o regionalnih
konferencah, kjer so razpravljali o potrebi za oblikovanje
nacionalne zdravstvene strategije, nekaj prispevkov s področja
zdravstvene kulture, članke iz zgodovine zdravstva v Makedoniji
in prispevke o delovanju zdravnikov na športnem in kulturnem
področju.
Na zasedanju
skupščine so obravnavali poročila o delu v preteklih štirih
letih. Za novo štiriletno obdobje so izvolili novega starega
predsednika dr. Alekseja Dumo, dva podpredsednika, nove člane
izvršilnega odbora in zborničnih komisij.
Nagrado
Sv. Naum Ohridski, ki jo podeljuje Zbornica že šesto leto
z namenom, da posebej izrazi potrebo za nenehno graditev etičnih
in deontoloških norm med zdravniki, je posebna komisija letos
podelila doktorici Cveti Marinovi, nevropsihijatrinji v bolnišnici
za duševne bolezni v Demir Hisarju. Na eni od takih podelitev
pred leti sem bil prisoten, zato vem, da je to vsako leto
zelo svečan dogodek, ki vzbudi veliko pozornosti, tako med
zdravniki kot v javnosti.
Za vsako
številko napiše glavni in odgovorni urednik dr. Spase Jovkovski
uvodnik. To pot v njem opisuje zaplet znotraj Zbornice, s
katerim so se ubadali daljši čas. Ob tem sem se nehote spomnil
podobnih zadreg, ki jih je doživljala naša Zbornica v prvih
letih obstoja.
Neki občinski
odbor Zdravniške zbornice Makedonije je namreč pričel trditi,
da je Zdravniška zbornica združenje državljanov, v katero
se včlaniš prostovoljno, plačuješ članarino, dokler si član,
ko ti to ne ugaja več, pač izstopiš. Spor so zaostrili do
te meje, da so zahtevali mnenje ustavnega sodišča, ker so
bili prepričani, da so kršene temeljne človekove pravice.
Ustavno sodišče je odločilo, da je Zdravniška zbornica institucija
z javnimi pooblastili in je zato združevanje zdravnikov v
njej obvezno.
Vsako
glasilo Zdravniške zbornice ima svojo individualno podobo,
ki jo oblikujejo zahteve Zbornice, potrebe članov in inventivnost
uredništev. Makedonija stopa po kosovski krizi, glede na gospodarske
in notranjepolitične razmere, nekoliko počasneje v evropske
povezave. Prizadevanja za hitrejši in intenzivnejši razvoj
pa je opaziti v celotnem delu Zdravniške zbornice. Njihov
Bilten dobiva v zadnjih letih vse bolj prepoznavno in svojo
značilno in podobo.
France
Urlep
