Jožica Maučec Zakotnik
Ogroženost Slovencev z dejavniki tveganja za kardiovaskularne in druge kronične bolezni

Vloga države in mesto zdravstvene službe v prizadevanjih za boljše zdravje Slovencev

V pričujoči številki revije Isis so v članku "Anketa o preventivi pri odraslih v osnovnem zdravstvu v Sloveniji" opisani rezultati ankete, ki kažejo, da se preventiva pri odraslih v slovenskem osnovnem zdravstvu izvaja v nizkem procentu in neorganizirano. Anketirane zdravnice in zdravniki navajajo več vzrokov za tako stanje. Večina zdravnic in zdravnikov, ki so na anketo odgovorili, želi več svojega časa posvetiti preventivnemu delu z

odraslimi, vendar si želijo, da bi bil pristop na nacionalni ravni j doktrinaren in podprt z računalniškim programom. Večina tudi želi, da bi njihova delovna organizacija izvajala eno ali več skupin skih svetovanj za različne dejavnike tveganja, za kar si tudi želijo izobraževanje.

V članku, ki sledi, bomo prikazali ogroženost slovenske populacije z dejavniki tveganja za kronične bolezni in njihove petletne trende. Poskušali bomo razpravljati, zakaj je prišlo do tako neugodnih trendov ter kakšna je vloga države v prizadevanjih za boljše zdravje Slovencev in kje je v teh prizadevanjih mesto zdravstvene službe.

Ogroženost prebivalstva z dejavniki tveganja za kardiovaskularne in druge kronične bolezni v Sloveniji

Program CINDI spremlja po metodologiji SZO vsakih pet let ogroženost prebivalstva za kronične bolezni (KB) v državi in trende s pregledom reprezentativnega vzorca prebivalstva na področju demonstracijske regije v državi. Spremlja dejavnike tveganja za KB in nezdrav življenjski slog. Za CINDI Slovenijo je demonstracijska regija Ljubljana z okolico.

Materiali in metode

V letih 1990/91 (N1) in 1995/96 (N2) smo pri CINDI Slovenija pregledali reprezentativni, naključno izbrani vzorec Ljubljančanov (N1=1692, N2=1342), moški=847(N1) in 644(N2); ženske=845(N1) in 698(N2), starih od 25 do 64 let. Vse osebe so patronažne sestre anketirale na domu in jih hkrati povabile na pregled v zdravstveni dom. Anketni vprašalnik vsebuje posamezne informacije o preiskovancu in o družinski obremenjenosti zaradi KB. Sledijo vprašanja v zvezi z načinom življenja, vprašanja o prosvetljenosti v zvezi z dejavniki tveganja in o virih informacij o varovanju zdravja. V zdravstvenem domu smo opravili klinični pregled in določili vrednosti krvnega tlaka pred laboratorijskim odvzemom krvi. V laboratoriju smo določili skupni, HDL, LDL holesterol, trigliceride in krvni sladkor. Celoten potek, od ankete do pregleda in meritev, je bil predhodno usklajen in standariziran. Laboratorij za določanje holesterola so kontrolirali referenčni centri SZO v Evropi.

Pri pregledu populacije smo opazovali posamezne DT za KB: zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan krvni sladkor, prekomerno telesno težo in dejavnike povezane z nezdravim načinom življenja: kajenje, nezdravo prehrano in telesno nedejavnost.

V tabelah smo prikazali v odstotkih prisotnost dejavnikov tveganja v obeh vzorcih in njihove 95-odstotne intervale zaupanja.

Rezultati

Zvišan krvni tlak

Delež pregledanih s povišanim krvnim tlakom se je v vzorcu CINDI 96/97 statistično pomembno povečal z 18,9 odstotka na 26,9 odstotka, tistih z normalnim krvnim tlakom pa statistično pomembno zmanjšal s 60,9 na 51,2 odstotka. Pregledanih z mejno zvišanim krvnim tlakom je približno enako.

Zvišan holesterol v krvi

Opažamo statistično nepomemben porast (s 40 na 44,1 odstotka) deleža preiskovancev z mejno zvišanim holesterolom in padec tistih z normalnim holesterolom s 36 odstotkov na 32,6 odstotka.

Statistično pomembno je porasel delež preiskovancev z vrednostmi LDL-holesterola nad 5 mmol/l in padel delež tistih z vrednostmi pod 3 mmol/l. Povečal se je tudi delež preiskovancev z vrednostmi LDL-holesterola med 3 do 5 mmol/l.

Opažamo statistično pomemben manjši delež preiskovancev z zaščitnimi vrednostmi HDL-holesterola nad 1 mmol/l (upad z 80,3 na 64,6 odstotka) in obenem pomemben porast tistih z ogrožujočimi vrednostmi HDL-holesterola pod 0,9 mmol/l (z 10,5 na 22,2 odstotka).

Zvišan krvni sladkor

Vrednosti krvnega sladkorja na tešče smo v obeh vzorcih ocenjevali še po starih kriterijih. DeIež preiskovancev s sladkorno boleznijo ostaja približno enak, delež tistih z mejno zvišano vrednostjo krvnega sladkorja pa se je statistično pomembno zmanjšal s 53 na 45,1 odstotka. Za dokončno oceno pa bi bilo potrebno tem ljudem narediti še obremenilni glukoza-tolerančni test (OGTT). Tega pri pregledu sicer nismo naredili, smo pa preiskavo priporočili. Porastel je delež tistih z normalnimi vrednostmi krvnega sladkorja na tešče.

Prekomerna telesna teža

Stanje prehranjenosti izražamo z indeksom telesne mase (ITM=kg/mZ). Manj kot polovica pregledanih ima normalno telesno težo, delež se pa v obeh vzorcih bistveno ne razlikuje.

Kajenje

Zelo spodbuden je podatek, da se je pomembno zmanjšal delež dejavnih kadilcev z 42,6 na 28,6 odstotka v letu 96/97. Pregled dejavnih kadilcev po spolu in starostnih skupinah kaže na to, da je delež dejavnih kadilcev manjši v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Pri obeh spolih je upadlo tudi število dnevno pokajenih cigaret.

Telesna nedejavnost

Več kot polovica prebivalstva je mejno telesno dejavnega, kar pomeni, da se s telesno dejavnostjo ukvarjajo premalokrat (manj kot dvakrat na teden) in premalo intenzivno (manj kot 30 minut). Opažamo večji delež telesno nedejavnih in manjši delež mejno telesno dejavnih v vzorcu 96/97 v primerjavi z vzorcem 90/91.

Prehranske navade Slovencev (prof. Koch, ped. fakulteta,1997)

Glede prehranskih navad pa imamo nacionalne podatke, ki kažejo na precej nezdrave prehranske navade Slovencev:

• za tretjino premalo pojemo sestavljenih ogljikovih hidratov (kruh, testenine, riž, krompir, kaše: 39,3 odstotka, priporočila 55 do 75 odstotkov);
• premalo pojemo zelenjave in sadja (12 odstotkov Slovencev ne uživa zelenjave, v povprečju pa poje Slovenec le 1 sadež dnevno, namesto priporočenih vsaj 400g zelenjave in sadja dnevno);
• premalo pojemo balastnih snovi (20 g/dan; priporočila 27 do 40g/dan);
• za tretjino preveč pojemo skupnih maščob (44 odstotkov energijskega vnosa; priporočila 30 odstotkov);
• za tretjino preveč pojemo škodljivih nasičenih živalskih maščob ( 14,8 odstotka; priporočila 10 odstotkov);
• preveč pojemo enostavnih ogljikovih hidratov (sladic, sladkorjev in sladkih pijač);
• preveč pojemo soli;
• in imamo neredne obroke, ki jih istočasno pojemo premalo, ob tem pa uživamo preveč kalorično hrano;

Zaključki

1. Vloga države v prizadevanjih za boljše zdravje Slovencev

Preiskava obeh reprezentativnih vzorcev Ljubljančanov (90/91in 96/97) je pokazala, da je raven dejavnikov tveganja (DT) za KB visoka in da je trend za večino DT (razen za kajenje) neugoden.

Zakaj je prišlo do tako neugodnih trendov DT?

V okviru Združenih narodov poteka od leta 1990 v več kot 100 državah, med njimi tudi v Sloveniji, "Razvojni program", ki se usmerja v analizo pogojev in pokazateljev človekovega razvoja in tudi zdravja. Analize upoštevajo ne le ekonomske pogoje in gospodarsko rast kot pokazatelja razvitosti neke družbe, ampak upošteva širši koncept in pokazatelje družbenega razvoja, kot so zaposlenost, boljše zdravje, večjo izobraženost, družbeno kohezijo, participacijo v družbenem in političnem življenju ter možnost odločanja, zadovoljevanje kulturnih potreb in materialni položaj, ki vse to omogoča. Kot najustreznejši pokazatelj razvitosti neke družbe se je izkazal indeks človekovega razvoja (HDI-Human Development Indeks), ki ga sestavljajo trije pokazatelji: zdravje, ki ga v tem primeru izražamo s pričakovano dolžino življenja, izobrazba, ki jo merimo s pismenostjo odraslih in bruto vpisnim količnikom osnovnega, srednjega in visokega izobraževanja in življenjski standard kot odraz bruto družbenega dohodka na prebivalca (BDP). Po indeksu človekovega razvoja se Slovenija v svetu uvršča na 26. mesto. Njeno mesto se v svetu glede HDI postopno izboljšuje predvsem na račun porasta vpisnega količnika na vseh ravneh izobraževanja. Povečan vpis v izobraževanje pa je verjetno edina pozitivna posledica povečane brezposelnosti: mladi, ki ne dobijo zaposlitve, se bolj odločajo za nadaljnji študij. Glede zdravja in pričakovane dolžine življenja pa se Slovenija v svetu giblje okoli 35. mesta, enako je tudi z BDP.

Omenjene analize Razvojnega programa Združenih narodov in Urada za makroekonomske analize, ki v Sloveniji ta program izvaja, so pokazale, da sta tako zdravje kot tudi pričakovana dolžina življenja najbolj odvisna od gospodarskega položaja in izobrazbe ljudi. Tudi življenjski slog posameznika ali skupine ljudi je v veliki meri pogojen s pripadnostjo določeni socialnoekonomski skupini ter z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi vplivi okolja. Življenjski slog je tako večinoma le pokazatelj socialnega zdravja družbe. Zdravju škodljive navade (kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost) pa so le kazalci psiho-socialnega stresa, ki ga trpijo revnejši in manj izobraženi zaradi relativnega materialnega pomanjkanja ter socialne in psihične prikrajšanosti (Wilkinson, 1996).

Trend porasta dejavnikov tveganja in ogroženosti za zdravje v obdobju po osamosvojitvi si lažje razložimo, če upoštevamo soodvisnost zdravja in psiho-socialnega stresa, ki se je vsekakor v zadnjem desetletju za veliko Slovencev povečal. Kljub 27-odstotni gospodarski rasti v Sloveniji pa se je v tem obdobju močno povečala brezposelnost, socialna razslojenost, socialna ogroženost, izključenost in prikrajšanost za mnoge Slovence. Brezposelnost se je v Sloveniji povečala iz skoraj nič v zgodnjih 90, letih na 14 odstotkov v letu 1999 v povprečju, v Pomurju na 19 odstotkov, v podravski regiji pa na 22 odstotkov.

Na zdravje ljudi torej najpomembneje vplivata družbena in ekonomska neenakost. Vrsta študij kaže, da revnejši in manj izobraženi umirajo prej kot bogatejši in bolj izobraženi, njihovo zdravstveno stanje je slabše in več obiskujejo zdravnika. Večja zbolevnost tudi zmanjšuje njihove možnosti za napredovanje, zaslužek, omejeni so v socialnih stikih, S tem je krog sklenjen in del prebivalstva izrinjen na obrobje življenja. Odvisnost zdravja od socialno-ekonomskih pogojev potrjuje tudi dejstvo, da ljudje z nižjo izobrazbo in nižjim dohodkom pogosteje umirajo zaradi bolezni srca in ožilja, zunanjih vzrokov smrti, bolezni prebavil in dihal.

Posebej očitno se odražajo razlike v pogojih za človekov razvoj in zdravje v različnih regijah v Sloveniji. Regije, ki imajo višjo gospodarsko razvitost, nižjo nezaposlenost in večjo izobraženost (osrednje-slovenska, obalno-kraška in goriška), imajo tudi boljše zdravstveno stanje prebivalcev regije, manjšo zbolevnost in umrljivost zaradi kroničnih bolezni ter daljšo pričakovano življenjsko dobo. Najmanj razvite regije, ki imajo najnižji bruto družbeni prihodek, veliko brezposelnost, slabo izobraženost ljudi (posavska, podravska in na zadnjem mestu v Sloveniji pomurska) pa imajo tudi najslabše zdravstveno stanje in največjo umrljivost zaradi KB ter najkrajšo pričakovano življenjsko dobo. Po indeksu človekovega razvoja je Pomurje v Sloveniji na 2adnjem, 12. mestu, in na 40. mestu v svetu v primerjavi s Slovenijo, ki je na 26. mestu.

Zdravstveno stanje prebivalstva, ogroženost za KB in raven DT med prebivalstvom je odvisno predvsem od pogojev za človekov in družbeni razvoj in s tem tudi za zdravje. Le država lahko preko svojih resornih politik in strategij vpliva na boljše pogoje za življenje in zdravje: večjo enakost, dostopnost, vključenost, možnost odločanja in večjo izobraženost ljudi. Vlaganje v zdravje v neki državi pomeni predvsem oblikovanje in izvajanje politik, ki vse našteto omogočajo in s tem dolgoročno zagotavljajo boljše zdravje ter družbeno in ekonomsko rast v državi.

2. Mesto zdravstvene službe v prizadevanjih za boljše zdravje Slovencev

V svetu so se izkazali kot najuspešnejši tisti pristopi v prizadevanjih za boljše zdravje ljudi, kjer je država izvajala politiko vlaganja v zdravje, omogočanja ter spodbujanja zdravega življenja ter skrbi za lastno zdravje in so bili tudi javno-zdravstveni programi usklajeni s takimi prizadevanji države.

Dolžnost zdravstvene službe, predvsem osnovnega zdravstva pa je, da med prebivalstvom pravočasno odkrije tiste, ki so najbolj ogroženi za zgodnjo zbolevnost in umrljivost za kardiovaskularne in druge KB in z ustrezno intervencijo zmanjša njihovo ogroženost (zdravstveno-vzgojni programi in po potrebi zdravljenje z zdravili) ter da ustrezno obravnava že zbolele.

Kakšna je dejanska ogroženost za koronarno bolezen v Sloveniji, kakšen način določanja ogroženosti je sprejela slovenska stroka in predlog, kako glede na ogroženost racionalno organizirati preventivo koronarne bolezni v osnovnem zdravstvu, bomo prikazali v naslednji številki revije Isis.