France
Urlep
Odgovornemu uredništvu velikokrat ni lahko
Glavna
naloga glasila Zdravniške zbornice je seznanjati
svoje člane z delom, objavljati sklepe, pravilnike in druge
pomembne članke. Nekatera glasila avstrijskih zbornic opravljajo
zgolj te naloge in izhajajo mesečno v obsegu 25 do 40 strani.
Podobno glasilo je Novis, ki ga pri nas izdaja Združenje zdravstvenih
organizacij.
Zdravniške informativne revije
so nekaj drugega. V zahodnoevropskih državah jih izdajajo
v velikih nakladah na izrazito komercialnih temeljih velike
založniške hiše. Revije v nakladah preko 10.000 izvodov izhajajo
mesečno ali štirinajstdnevno.
So zelo kakovostne in pestre. Urejujejo jih velika uredništva
in so zlasti zaradi oglaševanja farmacevtskih
podjetij zelo dobičkonosne.
Naša zamisel ob ustanovitvi Zdravniške
zbornice je bila, da poskušamo v reviji Isis združiti oba
vidika. V nacionalni skupnosti, ki pred 100 leti ni imela
niti 200 zdravnikov, pred 50 leti okrog 600, danes pa blizu
6.000, se je ta načrt izkazal za edinstven in zelo uspešen.
V dostojni opremi in z zanimivo vsebino izhaja revija redno
prvega v mesecu na preko
150 straneh. Prinaša dovolj informacij o delu Zbornice, o
drugih zdravniških organizacijah, o strokovnih srečanjih,
aktualnih dogodkih v zdravstvu in za zdravnike še dovolj drugega
zanimivega branja.
Urejevanje take revije ni lahko.
Interesi Zbornice so predvsem,
da njeno glasilo objavlja stališča, poglede in napotke svojim
članom. Vse drugo je zanjo drugotnega pomena. V svoji reviji
si ne želi prebirati kritik na svoj račun. Pri objavah za
Zbornico pomembnih gradiv imajo izvršilni dejavniki Zbornice
odločilno besedo pri izbiri vsebine, obsega in načina objavljanja.
Na ta vsebinski sklop glavni in odgovorni urednik nima veliko
vpliva. Zato se pri zahtevah po objavi kritičnih odmevov na
take zbornične objave počuti nelagodno in ne polno odgovoren.
Tak
primer je bil članek o strokovnih nadzorih ZZZS. Na temelju
Zakona o javnih glasilih se lahko Zbornica pri objavljanju
neljubih odgovorov sklicujejo na 9. člen, ki pravi da mora
popravek vsebovati samo dejstva in okoliščine, s katerimi
se spodbijajo navedbe
v objavljeni informaciji, in na 13. člen, v katerem je navedeno,
da odgovora na kritično pisanje ni potrebno objaviti, če je
odgovor, oziroma popravek, zapisan žaIjivo, z namenom zaničevanja.
Na drugi, večji del revije, ki
je v bistvu informacijska revija slovenskega zdravništva,
si nihče v Zbornici, vsaj formalno ne prilašča nikakršnega
vpliva. Že ob ustanovitvi je bilo to "conditio sine qua non"
in do danes se to ni spremenilo. Na posamezna godrnjanja in
obrekovanja se človek seveda privadi. Ravno
neodvisnosti urednika in uredniškega odbora gre zasluga, °da
se je revija razvila do sedanje ravni.
V zadnjih številkah smo objavili
nekaj spominskih člankov in intervjujev s starejšimi zdravniki.
Mnogi so v preteklih desetletjih doživljali veliko razočaranj
in krivic. To je dediščina, ki jo nosimo s seboj vsi in je
marsikoga še posebej zaznamovala. Ko se staramo, se dostikrat
prebujajo spomini in iz skoraj pozabljenega znova zagorijo
ogorčenja nad krivicami, jeza, sovraštvo in celo maščevalnost.
Glavnemu
uredniku je hudo, ko bere prvič o stiskah, ki so jih živeli
ugledni zdravniki, njegovi znanci, včasih celo njegovi učitelji.
Ve, da je v zapisanem lahko prepoznati tudi tistega, ki mu
je srd v pisanju namenjen. Ve tudi, da bi mu prizadeti lahko
odgovoril
z enako jedkimi obtožbami. Urednik ima zares vselej na voljo
uredniški odbor, kateremu lahko predstavi težavo, in si nekoliko
razrahlja odgovornost. A končna odločitev in polna
odgovornost je znova njegova.
Objavljanje dejstev, ki lahko služijo
za kasnejše zgodovinsko preverjanje, je pomembno. Pometati
stvari pod preprogo ni dobro, saj je bila to vse predolgo
praksa tistih, ki so vodili in odločali. A da peremo umazano
perilo pred javnostjo in rušimo že tako načeto zaupanje v
zdravnika, na katerem temelji
v veliki meri uspešnost našega poslanstva, je predvsem stiska
urednika, ki mora od primera do primera reševati probleme
na najbolj ustrezen način.
Ko bi le vselej vedel, kateri
je...