Jožica
Maučec Zakotnik
Anketa o preventivi pri odraslih v osnovnem zdravstvu v Sloveniji
UVOD
V začetku marca 2000 smo pri CINDI
Slovenija poslali vsem splošnim/družinskim zdravnikom v Sloveniji
"Anketo o preventivi v osnovnem zdravstvu." Anketo smo razposlali
ob pomoči Zdravniške zbornice Slovenije, ki je anketo priložila
reviji ISIS. Poslali smo 970 anket. Izpolnjene ankete nam
je v enem mesecu vrnila slaba tretjina zdravnikov (289 zdravnikov).
NAMEN
Namen anketiranja splošnih/družinskih
zdravnic in zdravnikov je bil ugotoviti, v kakšni meri in
na kakšen način se izvaja preventiva pri odraslih v Sloveniji,
kako je organizirana in kaj zajema. Spraševali smo tudi, v
kolikšni meri so v zdravstvenih ustanovah organizirana skupinska
svetovanja za zdrav
življenjski slog in različne dejavnike tveganja za kronične
bolezni. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri si zdravstveni
delavci želijo organiziranega, sistematičnega pristopa k preventivi
odraslih in v kolikšni meri so zdravnice in zdravniki pripravljeni
svoj delovni čas posvetiti preventivi. Dotaknili smo se tudi
življenjskega sloga zdravnic in zdravnikov, njihovih stališč
glede pomena zdravega življenja za zdravje in vrednotenja
lastnega življenjskega sloga za zdravje.
REZLUTATI
1. Splošni podatki
Od 289 zdravnic in zdravnikov,
ki so na anketo odgovorili, je bilo 194 (67 odstotkov) ženskega
in 88 (31 odstotkov) moškega spola, 6 (2 odst4tka) pa svojega
spola ni navedlo. Srednja starost anketiranih je bila 40 let.
40 odstotkov anketiranih zdravnikov
skrbi za otroke in odrasle, 60 odstotkov le za odrasle. V
zdravstvenem domu (javno zdravstvo) dela 78 odstotkov, kot
zasebniki v zdravstvenem domu 8 odstotkov in izven zdravstvenega
doma 12 odstotkov tistih, ki so anketo vrnili, 2 odstotka
vprašanih na to vprašanje ni odgovorilo.
20 odstotkov jih je odgovorilo,
da delajo v urbanem, 11 odstotkov v ruralnem in ostali v mešanem
področju.
2. Organiziranost in izvajanje
preventivnih dejavnosti Zastavljena vprašanja:
- Koliko zdravnic in zdravnikov
izvaja preventivne preglede odraslih?
- Koliko preventivnih pregledov
tedensko v povprečju opravijo?
- Ovire, ki jih zaznavajo, da
ne opravljajo več preventivnih pregledov.
- Način zajetja prebivalstva za
preventivni pregled.
- Način beleženja in spremljanja
ogroženosti.
- Želja po doktrinarnem preventivnem
pristopu.
- Pripravljenost zdravnic in zdravnikov
opravljati preventivo pri odraslih.
- Organiziranost skupinskih svetovanj
v delovni organizaciji.
- Želja po implementiranju skupinskih
svetovanj v delovni organizaciji.
- Želja po izobraževanju iz skupinskih
svetovanj za zdrav življenjski slog in dejavnike tveganja
za kronične bolezni.
38 odstotkov vprašanih je odgovorilo,
da opravljajo preventivne preglede pri odraslih vsakih pet
let (kot jih definira ministrstvo za zdravstvo), 2 odstotka
na vprašanje ni odgovorilo,
ostalih 60 odstotkov preventivnih pregledov ne izvaja zaradi
enega ali več spodaj naštetih razlogov:
- neustreznega plačila 35%
- pomanjkanja doktrine 31%
- pomanjkanja časa 31%
- neustrezne organizacije dela
25%
- nezadostne usposobljenosti 6%
Največ
tistih, ki preventivne preglede pri odraslih opravlja jo,
opravi dva preventivna pregleda na teden (srednja vrednost).
Preventivne preglede (upoštevaje tudi tiste pri otrocih) opravljajo
na sledeče načine:
- predlagajo preventivni pregled,
ko bolnik pride v ambulanto
zaradi drugih težav 26%
- na bolnikovo željo 13%
- na oba načina 41%
- bolnike kličejo na preventivni
pregled 13%
- na drug način 7%
Ogroženost svojega prebivalstva
zdravnice in zdravniki spremljajo na naslednje načine:
- računalniško 4%
- s sistemom kartic 4%
- drugače 12%
- ne uporabljajo nobenega sistema
20%
- preventivnih pregledov ne izvajajo
60%
Na vprašanje, ali si zdravnice
in zdravniki želijo nacionalno podprtega doktrinarnega pristopa
k preventivi odraslih, so odgovarjali tako:
- zelo 83%
- ne vem 11 %
- ne 1 %
- ni odgovora 5%
Na vprašanje, ali so zdravnice/ki
pripravljeni del svojega časa posvetiti preventivi pri svojih
odraslih bolnikih, so odgovorili:
- da 84%
- ne vem 11%
- ne 1 %
- ni odgovora 4%
Na vprašanje, ali njihova zdravstvena
delovna organizacija izvaja skupinska svetovanja za naštete
dejavnike, so odgovorili:
| IZVAJANJE
SKUPINSKEGA SVETOVANJA ZA: |
DA
(%)
|
NE
(%)
|
| Prenehanje kajenja |
10
|
90
|
| Zmanjšano uživanje
alkohola |
15
|
85
|
| Zdravo prehrano |
16
|
84
|
| Telesno dejavnost |
9
|
91
|
| Hujšanje |
18
|
82
|
Kar 58 odstotkov anketiranih zdravnikov
je odgovorilo, da se v njihovi ustanovi ne izvaja nobeno od
naštetih skupinskih svetovanj.
Na vprašanje, ali
bi želeli, da se v njihovi zdravstveni delovni organizaciji
izvaja skupinsko svetovanje za naštete dejavnike, so odgovorili:
| ALI
BI ŽELELI, DA SE V VAŠI USTANOVI IMPLEMENTIRA IN IZVAJA
SKUPINSKO SVETOVANJE? |
DA
(%)
|
NE
(%)
|
| Prenehanje kajenja |
53
|
47
|
| Zmanjšano uživanje
alkohola |
48
|
52
|
| Zdravo prehrano |
59
|
41
|
| Telesno dejavnost |
54
|
46
|
| Hujšanje |
43
|
57
|
Le 8 odstotkov anketiranih je odgovorilo,
da ne želi, da se v njihovi
ustanovi izvaja katerokoli od naštetih skupinskih svetovanj.
Na vprašanje, ali si želijo dodatnega
usposabljanja za svetovanje za:
|
|
DA
|
NE
VEM
|
NE
|
NI
ODG.
|
| Prenehanje kajenja |
67%
|
11%
|
10%
|
12%
|
| Opuščanje kajenja |
59%
|
14%
|
11%
|
16%
|
| Zmanjšano pitje
alkohola |
53%
|
16%
|
12%
|
19%
|
| Telesno dejavnost |
64%
|
13%
|
9%
|
14%
|
| Zdravo hujšanje |
71%
|
11%
|
8%
|
10%
|
3. Življenjski slog in prehranske
navade
Na vprašanje, ali zdravnice in
zdravniki kadijo, je odgovorilo z da 9 odstotkov vprašanih,
z ne 77 odstotkov, 13 odstotkov jih je opustilo kajenje, 1
odstotek vprašanih pa na vprašanje ni odgovorilo. 50 odstotkov
zdravnic in zdravnikov, ki kadijo, pokadi do 10 cigaret dnevno,
30 odstotkov 10 do 20 cigaret dnevno in 20 odstotkov
več kot 20 cigaret dnevno.
Glede pogostosti izvajanja zmerne
telesne dejavnosti so odgovorili:
|
Kolikokrat
tedensko (%)
|
0
|
1
|
2
|
3
|
4
|
5
|
6
|
7
|
8
|
ni
odg.
|
|
zmerna
tel. dejavnost
|
12
|
21
|
19
|
20
|
7
|
9
|
4
|
5
|
3
|
5
|
Sodobna priporočila o zadostni telesni
dejavnosti priporočajo, da smo zmerno telesno dejavni vsaj
5-krat tedensko vsaj pol ure vsakokrat. Le 21 odstotkov vprašanih
je z ozirom na sodobna priporočila dovolj telesno dejavnih.
Kaj je ovira, da se s telesno dejavnostjo
ne ukvarjajo pogosteje, so odgovorili:
- se ukvarjam dovolj 19%
- časovna stiska 60%
- ni motiva 8%
- ni družbe 3%
- drugo 8%
- ni odg. 2%
Vprašanja iz prehranskih navad
zdravnic in zdravnikov: Hrano dodatno soli 8 odstotkov vprašanih.
En obrok dnevno zaužije 1
odstotek vprašanih, dva obroka 14, tri obroke 53 odstotkov,
štiri do pet obrokov 31 odstotkov. 1 odstotek vprašanih na
vprašanje ni odgovorilo. Redno zajtrkuje 4$ odstotkov vprašanih,
15 odstotkov pogosto, 24 odstotkov včasih, 12 odstotkov nikoli.
1 odstotek vprašanih na vprašanje ni odgovorilo.
Na vprašanje, kako pogosto uživajo
naslednjo vrsto hrane in pijače, so odgovorili:
|
uvrstitev
%
|
enkrat
dnevno in več
|
skoraj
vsak dan
|
nekaj-krat
tedensko
|
enkrat
tedensko
|
enkrat
ali nekajkrat mesečno
|
redko
ali nikoli
|
ni
odgovora
|
| sveže
sadje |
64
|
23
|
9
|
2
|
0,3
|
0,7
|
1
|
| solato |
38
|
45
|
14
|
1
|
|
1
|
1
|
| zelenjavo |
40
|
38
|
17
|
1
|
1
|
|
3
|
| ribe |
0,5
|
0,5
|
11
|
40
|
39
|
8
|
1
|
| perutnino |
1
|
1
|
31
|
44
|
14
|
7
|
3
|
| kruh
polnozrnati |
20
|
28
|
25
|
5
|
10
|
10
|
2
|
| kruh
beli |
6
|
10
|
20
|
10
|
14
|
35
|
5
|
| rdeče
meso |
1
|
12
|
39
|
29
|
9
|
8
|
1
|
| mesni
izdelki |
1
|
9
|
30
|
25
|
18
|
15
|
2
|
| drobovino |
|
|
0,5
|
4
|
19
|
75,5
|
1
|
| cvrtje |
|
1
|
3
|
10
|
39
|
45
|
2
|
| ocvirki,
slanina |
|
|
2
|
4
|
18
|
75
|
1
|
| sladice |
6
|
12
|
32
|
21
|
18
|
10
|
1
|
| vino |
2
|
7
|
17
|
16
|
27
|
30
|
2
|
| pivo |
0,5
|
2
|
6
|
5
|
22
|
61,5
|
3
|
| žgane
pijače |
|
0,5
|
1
|
2
|
11,5
|
83
|
2
|
4. Stališča, vrednote
S področja vprašanj - stališča,
vrednote, naj prikažemo le nekaj zastavljenih vprašanj.
Ali ljudje pričakujejo
informacije glede varovanja zdravja od zdravstvenih delavcev,
zdravnice in zdravniki menijo da:
- zelo 59%
- srednje 34%
- malo 7%
Na vprašanje, od koga/od kod ljudje
najbolj pričakujejo informacije o varovanju zdravja, uvrščajo
zdravnice in zdravniki na prvo mesto zdravnico ali zdravnika,
na drugo mesto druge zdravstvene delavce, na tretje mesto
radio, TV, časopise, revije in na četrto mesto šolo.
Na vprašanje, kako vrednotijo naslednje
trditve, so zdravnice in zdravniki vrednotili takole:
|
%
|
sploh
ne
|
malo
|
zmerno
|
zelo
|
ni
odg.
|
| pomembno
prispevam k svojemu zdravju, če jem polnozrnat kruh |
1
|
17
|
49
|
33
|
1
|
| pomembno
prispevam k svojemu zdravju, če vzdržujem normalno težo |
0,33
|
0,33
|
11
|
88
|
0,33
|
| pomembno
zmanjšam tveganje za srčni infarkt, če se redno gibljem |
0,33
|
0
|
7
|
92
|
0,67
|
| Pomembno
zvečam tveganje za srčni infarkt, če jem ocvrto hrano |
5
|
7
|
41
|
47
|
0
|
Na vprašanje, ali želijo spremeniti
prehranske navade, način življenja in način strokovnega delovanja,
so zdravnice in zdravniki odgovorili:
|
%
|
da
|
verjetno
da
|
verjetno
ne
|
ne
|
ni
odg.
|
| jesti
več rib |
61
|
27
|
6
|
3
|
3
|
| jesti
več sadja |
71
|
18
|
3,5
|
3,5
|
4
|
| povečati
telesno vadbo |
75
|
17
|
2
|
3
|
3
|
| opustiti
kajenje |
21
|
3
|
2
|
6
|
68
|
| piti
manj alkohola |
18
|
7
|
3
|
9
|
63
|
| več
zdravstveno - vzgojno svetovati |
60
|
33
|
2
|
1
|
4
|
5. Poznavanje lastne ogroženosti
Glede poznavanja lastnega zdravstvenega
stanja in ogroženosti jih 81 odstotkov ve za svojo vrednost
holesterola v krvi, 18 odstotkov vrednosti ne pozna, 1 odstotek
na vprašanje ni odgovorilo. Vrednosti pri teh, ki poznajo
svojo vrednost holesterola,
so pri 68 odstotkih normalne, pri 18 odstotkih zvišane, 14
odstotkov na vprašanje ni odgovorilo. Vrednost svojega krvnega
tlaka pozna 98 odstotkov tistih, ki so odgovorili, ne pozna
ga 1,7 odstotka in 0,3 odstotka na vprašanje ni odgovorilo.
Vrednost krvnega tlaka je normalna v 93 odstotkih, v 5 odstotkih
zvišana, v 2 odstotkih ni bilo odgovora. 88 odstotkov zdravnic
in zdravnikov pozna vrednost svojega krvnega sladkorja.
ZAKLJUČKI
Na vprašalnik o preventivi v osnovnem
zdravstvenem varstvu pri odraslih je odgovorila slaba tretjina
vprašanih splošnih/družinskih zdravnikov. 38 odstotkov zdravnic
in zdravnikov je odgovorilo, da preventivne preglede opravlja;
največ teh opravi dva preventivna pregleda na teden. 68 odstotkov
zdravnic in zdravnikov preventivnih pregledov odraslih ne
opravlja. Kot ovire, da preventivnih pregledov ne opravljajo
v večji meri, navajajo predvsem pomanjkanje časa, doktrine
in neustrezno organiziranost
dela in v 35 odstotkih neustrezno plačilo. Večino preventivnih
pregledov opravijo ob naključnem obisku pacienta zaradi drugih
težav ali na bolnikovo željo. Ogroženosti svojega prebivalstva
zdravnice in zdravniki v večini ne spremljajo sistematično.
84 odstotkov zdravnic in zdravnikov želi več časa posvetiti
preventivi svojih odraslih pacientov, 11 odstotkov o tem ni
prepričanih. V podobnem odstotku (84 odstotkov) si želijo
nacionalnega doktrinarnega pristopa, o tem prav tako 11 odstotkov
ni prepričanih. Kar 58 odstotkov anketiranih zdravnic in zdravnikov
je odgovorilo, da se v njihovi ustanovi ne izvaja nobeno skupinsko
svetovanje za zdrav življenjski slog in dejavnike tveganja
za kronične bolezni in le 8 odstotkov ne želi, da se le ta
pri njih uresničujejo.
67 odstotkov se želi dodatno usposobiti za svetovanje za zdravo
prehrano, 59 odstotkov za svetovanje za opuščanje kajenja,
53 odstotkov za zmanjšano pitje alkohola, 64 odstotkov za
svetovanje za telesno dejavnost in 71 odstotkov za zdravo
hujšanje.
Zdravnice in zdravniki kadijo manj
kot ostalo prebivalstvo, se bolj zdravo prehranjujejo, vendar
se premalo gibljejo. Priporočilom zadostne telesne dejavnosti,
vsaj 5 dni v tednu vsaj pol ure vsakič zmerne telesne dejavnosti,
zadosti le 21 odstotkov anketiranih. Podobno le 19 odstotkov
zdravnic in zdravnikov samih meni, da so dovolj telesno dejavni.
Pomembnost zdravega življenja za zdravje zdravnice in zdravniki
visoko vrednotijo, tako za bolnike kot zase. Poznavanje lastnih
dejavnikov tveganja med zdravnicami
in zdravniki je dokaj veliko.
Ogroženost Slovencev z dejavniki
tveganja za koronarno in druge kronične bolezni je velika
(glejte članek v tej in naslednji številki revije Isis), zastopanost
preventive odraslih v slovenskem osnovnem zdravstvu pa dokaj
nizka in neorganizirana. Izkušnje v svetu so pokazale, da
je preventiva pri ogroženem prebivalstvu učinkovita in predstavlja
manjši strošek, kot dolgotrajno zdravljenje kroničnih bolezni,
ki se pojavljajo zgodaj in obremenjujejo zdravnika in
državno blagajno.
Predlog, kako se glede na ogrožene
prebivalce usmerjeno sistematično lotiti presejanja ogroženega
prebivalstva kot bi to dopuščala državna blagajna in zdravnikov
čas ter hkrati zagotoviti dovolj strokoven pristop, prepustimo
naslednji številki Izide.
