finance
Dobro jutro vsem
Eno vprašanje, da se boste zbudile – i: že kar dolgo časa se pogovarjamo s kolegi o naslednjem: imeti denar s partnerjem skupen ali ločen, pa potem eden krije račun za telefon, drugi vrtec? Kako ste dogovorjeni?
Naj začnem: midva imava denar na enem kupčku. Po navadi trošiva njegovega, moj se pa špara, če se slučajno da. Da ne bo pomote in hude krvi “ja, saj, ti njegovega zapravljaš, svojega pa šparaš”: dogovor je bil skupen. Ker imava denar skupen, tudi šparava za skupne stvari.
Vaša ureditev tega pa je….
lep dan, metka
Predračun za hišo (najino, skupno) je bil 32 milijonov tolarjev, a denar naj imava pa ločen? Ni logike, midva imava skupnega (denar) že od nekdaj,
pozdravček, Nike.
P.S.: Pa še en primer o ločenem denarju in o mojih in tvojih stvareh, mož je moral natankati poln tank, da je šla ona z (moževim) avtom na obletnico mature, naslednji dan mu je pa morala vrniti uslugo (sposojo moževega avta, ima svojega, ki pa ni tako fancy kot njegov, pred bivšimi sošolci mora sijati), tako da mu je očistila gorca. Sta najbolj zaljubljen in srečen zakonski par na planetu, HALO?!
Jaz bi morala kar skopirati post od Nike, le cifra je mogoče malenkost nižja, ker se zaradi adaptacije stare hiše veča bolj polagoma 🙁 (ampak blaaazno vztrajno). Od začetka sva imela ves denar na istem računu, zdaj ga imava zaradi tehnikalije (samo ena banka se naju je usmilila in nama odobrila hipotečni kredit, sem jaz pač samozaposlena, kar pomeni, da ti živ bog ne da kredita) na dveh računih, ampak skozi neki prekladava, pa gledava, kje se še da sploh kaj vzet.
Zdravo!
Midva imava tudi denar skupen, vsaj tako nekaj prišparava. Na začetku sva imela vsak zase, pa sva seveda vse porabila – za razne nepomembne zadeve. Potem sva pa ugotovila, da to nikamor ne pelje, in od takrat dalje njegov prihodek porabiva za čez mesec, mojega pa šparava. Res se splača, da se tako uredi denarne zadeve, vsaj midva zdaj veliko prišparava, pa ne da bi zdaj prav stiskala z denarjem, samo malo bolj z glava ga porabiva. No, pa tudi kakšno neumnost še vedno kupiva.
Lep pozdrav!
Vse imava skupaj, denar, kredite, položnice. Plačuje tisti, ki ima čas, da se usede na net, ko gremo po nakupih plača tisti, ki ima denarnico s sabo. Vsa varčevanja so na moje ime, ker moževa banka nima modrega varčevanja. Še nikoli se nisva zaradi tega skregala, če pa bi se slučajno ločila (PA UPAM, DA NE), pa bi šlo verjetno spet vse na pol (pufi, privarčevan denar,..)
LP
Narejen finančni plan, sicer ločene finance – plan pa pomeni, da imava razdeljene stroške s trajniki ter plan varčevanja na skupno knjižico, ki je za hišo. Sicer pa se mi zdi, da je denar skupen kljub ločenim računom, ker nikoli ne polagava računov in primerjava, kdo je kdaj kaj kupil, pač pa je logično, da enkrat eden, drugič drugi, kakor pač nama uspeva in ker imava plače na različne dni, je čisto okej.
S tem se ne obremenjujem, predvsem je pomembno, da sta partnerja dogovorjena in da je med njima zaupanje. Pa naj bo račun skupni ali pa ločen, ne jaz njemu, ne on meni ne gledava pod prste. Je pa res, da sem velji zapravljivec kot on.
T.
Račune imava ločene, varčuje pa možek, ki je zato bolj ‘usposobljen’ (dobi večjo plačo)- jaz plačujem položnice in ostalo (ker sem večji zapravljivec). V hiško pa sva se letos uselila, tako, da nam za to ni potrebno šparanje(juhej :-))
Mislim, da je stvar v zaupanju med partnerji, da se ne na koncu zgodi tako, kot je opisala Nike.
LP.
Pri naju se je najbolj obnesla tista varianta, da živiva od ene plače (njegove) in doštukava z mojo, če je potrebno. Po navadi določiva, koliko “lahko” gre za hrano na mesec, je pa ostalih stroškov tudi cel kup, tako da če ne bi imela vseh dokazov (računov), bi mislila, da smo denar spet pognal!
neja
On vse trajnike. Jaz hodim več v civilizacijo in imam hipermarket blizu pisarne, pa nabavljam. Ampak račune in položnice dajeva v en predal, na koncu meseca pa malo seštejemo in potegnemo črto. In na pol. Ponavadi se v dveh ali tereh mesecih vedno poravna samo od sebe na pol. In vodimo improvizirano gospodinjsko in družinsko knjigovodstvo. Če vsaj enkrat na mesec ali dva ne pregledava račune, se zgodi, da nama ni več jasno, kam je toliko šlo. Pa si osveživa spomin.
Računi so ločeni, za hiško varčujeva oba enako, vsak svoj avto vzdržujeva sama, obleko si kupi vsak sam, športne rekvizite in konjičke pa tudi. Ampak za konjičke in rekvizite se pa tudi dogovoriva in pogovoriva. Pa saj kakšnih ekstremnih izdatkov ne za obleko, ne za rekreacijo si ne moreva privoščiti. Sva pa soglasna, da samo šparat tudi ne moremo, včasih je potrebno kupit tudi kaj za dušo in telo. Drobne stvari, ki polepšajo življenje. Pa jaz kakšno kremo proti gubam he, he.
Ločeni računi, medsebojo pooblastilo.
Jaz imam vse trajnike, ker sem takrat, ko smo vse to urejali jaz imela več časa za letanje okoli in urejanje zadev. On ima vrtec.
Hrano po večini kupujem jaz in ponavadi plačujem s kartico iz svojega računa. Če gre moj že bolj proti 0, pa uporabim njegovo.
Ostale položnice plačam jaz preko neta, denar vzamem iz tistega računa kjer ga je več.
Obleko, čevlje, stvari za otroka… tisti, ki ima denar na računu.
Če jaz rabim nove hlače ali čevlje in sem brez denarja na računu, bo brez besed plačal on, oz. ne bo težil, če bom uporabila njegovo kartico. Seveda velja tudi obratno.
Bom pa še jaz opisala, kako midva ravnava z denarjem.
Skupen, seveda. Pa saj živiva skupaj in nisva dva posameznika. Je popolnoma vseeno, s čigavega računa plačamo položnice ali v trgovini. Za večje nakupe se tako vse vnaprej zmeniva. Ponavadi sprejmeva “proračun” za tekoči mesec, preostanek veževa, sedajle pa razmišljava o vzajemnih skladih. In odstopanja od proračuna niso zaželjena, če pa že so, imava za to namenjene proračunske rezerve. 🙂 Do odklonov zmeraj prihaja na moji strani, sicer ne prevečkrat in ne v pevelikih zneskih, ampak potem to kompenziram naslednji mesec s čisto zbito porabo. Vse izdatke si tudi zapisujeva v program za vodenje financ (Microsoftov Money), sicer smo s tem vodenjem zadnje mesece imeli velike težave in to zaradi nepreglednosti izpisov preko NLB. Tako točno veva, koliko porabiva za kaksno stvar. Ja, moj mož je pravi minister za finance. In nama ta način povsem ustreza, ker si medsebojno zaupava in veva, da ne bo eden začel nenadzorovano trošit kar v tri dni.
Jaz osebno ne bi mogla živeti na način, da bi vsakdo grabil na svoj kupček in bi medsebojno sestavljala pogodbe in obveznosti iz nje…. Brrr.
Pozdravčič!
Ja, tudi pri nas je tko: skupne finance. Pri večjih investicijah se vsekakor prej malo dogovorimo. Načeloma pa imam jaz kredit za avto, večinoma oblačila in obutev za hčerko (3 leta) in občasno kakšno stvar za gospodinjstvo, pa še varčujem kolikor se da. Mož plačuje vse ostalo in varčuje…..Tudi midva si že več kot 5 let vodiva osebne in skupne finance v programu Microsoft Money, ki je res super. V vsakem trenutku imaš vpogled v stanje posameznika in skupno stanje, cash flow za naprej (vnesemo planirane izdatke in dohodke). Več ali manj relativni prikaz kaže, da sta najini plači enako “obremenjeni” kar se tiče trošenja za skupno rabo (hrana, stanovanje, avto,….).
Najine računice so zgolj zato, da vedno veva “kje sva” z denarjem in “kam lahko greva” (beri: kaj si lahko privoščiva JUTRI). Sicer pa kalkulacije gor ali dol, velja samo eno: ZAUPANJE DRUG V DRUGEGA !!!!
Tudi midva sva dolgo časa uporabljala kar Excel. Mož ga je celo sprogramiral, tako da nama je delal analize po skupinah porabe in po datumih. Potem pa sva probala Money in ti rečem, da je z njim možno več stvari in boljše. Na primer, lahko ti uvozi celoten promet iz NLB Klika (pa verjetno tudi iz drugih spletnih bank, ker uporabljajo isti standard), tako da ni več mučnega prepisovanja datumov in zneskov.
Če bosta probala, si bosta mogoče premislila.
Pozdravčič!