Mamografija
je rentgensko slikanje, s pomočjo katerega odkrivamo bolezenske
spremembe v dojki. Z njo je mogoče odkriti drobne, klinično nezaznavne
rakave spremembe, ki jih ne odkrije nobena druga metoda.
Mamogram
ali rentgenska slika dojke
Aparat za rentgensko
slikanje dojk (mamograf) |
Na
rentgenski sliki ali mamogramu dobimo črno in belo sliko posameznih
vrst tkiva, podobno kot na nebarvni fotografiji. Ta črno -
bela slika se pri ženskah zelo razlikuje, celo pri isti ženski
je v različnem življenjskem obdobju drugačna. Tako mamograme
lahko enačimo s prstnimi odtisi, ki so pri vsaki preiskovanki
nekoliko drugačni. Tudi bolezenske spremembe se kažejo na
več različnih načinov in so lahko znaki nerakavih sprememb,
ki so podobni rakavim spremembam in obratno. Zato je ocenjevanje
mamogramov dostikrat dokaj težavna naloga. |
Na
vrh
Značilnosti
glede na življenjsko obdobje ženske
Kakšen bo
mamogram in ali bomo na njem lahko opazili bolezenske spremembe,
je poleg tehnične kakovosti preiskave odvisno tudi od vsebnosti
tkiva pregledane dojke. Mlade dojke, ki vsebujejo veliko žleznega
tkiva in le malo maščevja, dajo značilno sliko gostega, dokaj
homogenega tkiva, v katerem ni mogoče razlikovati podrobnosti.
Z leti staranja se pojavlja vedno več maščobnega tkiva, zato dobimo
precej bolj jasne slike. V menopavzi in po njej, ko v dojki prevladuje
maščevje, pa je mamogram dokaj jasen in na njem lahko vidimo spremembe,
manjše od pet milimetrov. Posebno skupino predstavljajo ženske,
ki v menopavzi prejemajo hormonsko nadomestno zdravljenje. To
povzroča ponovno rast žleznega tkiva, zato je njihov mamogram
podoben dojkam mlajših žensk in vsebuje gostejše tkivo z manj
maščevja.
Glede na tkivo
dojke govorimo o: nepreglednih, slabo preglednih in dobro preglednih
mamogramih.
Nepregleden
mamogram je pri ženskah, ki so mlajše od 35 let, zato jih
praviloma ne mamografiramo. V kolikor obstaja sum na bolezenske
spremembe, raje opravimo druge preiskave, največkrat ultrazvočno
preiskavo dojk. V teh letih je tudi zbolevnost za rakom precej
redka.
Mamografsko vidno tkivo dojke mlajše ženske,
v katerem ne moremo vrednotiti podrobnosti
Slabo pregleden
mamogram je pri ženskah, ki so stare 35 do 40 let, zato jih
mamografiramo samo takrat, ko obstaja klinični sum za bolezen.
Slabo pregleden mamogram pa dobimo tudi pri mastopatijah, ki se
pojavljajo ne glede na starost.
Bolje pregleden
mamogram je lahko pri ženskah, ki so stare 40 do 50 let, zato
pri njih že opravljamo preventivne mamografije.
Pri določenem
številu te skupine pa je vsebnost žleznega tkiva še velika in
zato so pri njih mamogrami še vedno slabo pregledni. Zato se v
tem starostnem obdobju odločamo za preventivno mamografijo le
pri tistih ženskah, ki so bolj ogrožene. To so ženske, katerih
bližnja sorodnica - mati, hči ali sestra - je že zbolela za rakom
dojke; tiste, ki so prvič rodile po tridesetem letu starosti,
ali niso rodile ter ženske, ki so se že zdravile za rakom ene
dojke.
Dobro pregleden
mamogram je pri ženskah po 50. letu starosti, ko ni posebnih
omejitev za mamografiranje. Mamogrami v tej starostni dobi so
dobro pregledni in uspehi iskanja začetnih rakov so največji.
Mamogram ženske po 50. letu,
kjer vidimo 5 mm velik tumor
Na
vrh
Mamografski
znaki bolezenskih sprememb
Mamografski
znaki bolezenskih sprememb so največkrat zelo značilni, zato brez
večjih težav ločimo posamezne bolezenske spremembe. Tako so benigni
tumorji jasno omejeni, raki pa se kažejo kot masa, ki ima izrazito
neravne, nazobčane robove. Včasih se v taki masi vidijo tudi gruče
mikrokalcinacij.
Naslednji
mamogrami prikazujejo vidne razlike med njimi.
|
|
|
|
Številni
dobro omejeni benigni tumorji
|
Karcinom
dojke, viden kot zvezdasta tumorska masa, ki tudi že povzroča
zadebelitev kože in uvlači bradavico
|
Mikrokalcinacije
v dojki, ki so po
obliki in razporeditvi najverjetneje benigne
Znaki raka
pa velikokrat niso vedno tako jasni. Lahko se kažejo kot drobne
zvezdaste nepravilnosti tkiva, ki so znak mastopatije, vnetja
ali brazgotine. Ne povsem jasno omejene mase vidimo tudi pri benignih
tumorjih. Zgostitve posameznih delov tkiva in zadebelitve kože
se pojavljajo pri raku in mastopatijah. Mikrokalcinacije, ki so
za radiologa najtrši oreh, se ravno tako pojavljajo v obeh primerih.
Natančnost
diagnoze pri nejasnih spremembah temelji predvsem na prikazu majhnih
podrobnosti, ki jih lahko prikažemo z dopolnilnimi diagnostičnimi
postopki.
Na
vrh
Mamografija
- tehnika slikanja
Klasična mamografija
ali rentgensko slikanje dojk ostaja kljub tehničnemu razvoju nekaterih
drugih slikovno - diagnostičnih metod še vedno najzanesljivejša
metoda za odkrivanje zgodnjega raka. Nobena druga diagnostična
metoda je ne more nadomestiti. Ta metoda pa vzbuja pri nekaterih
ženskah velik strah in razočaranje. Razlogi za to so predvsem
v nezadostnem poznavanju klasične mamografije in dopolnilnih mamografskih
postopkov, ki jih uporabljamo za dokončno oceno nejasnih bolezenskih
sprememb. V primerjavi z rentgenskim slikanjem drugih organov
je to slikanje precej drugačno; predvsem je bolj zahtevno za žensko,
radiološkega inženirja in zdravnika radiologa. Da bo sodelovanje
vseh treh kar najboljše, mora biti preiskovanka seznanjena s potekom
preiskave.
Najprej je
treba ženski povedati, da bomo dojko med slikanjem stisnili, kar
utegne biti nekoliko neprijetno, posebno za tiste preiskovanke,
ki imajo občutljive dojke. S stiskanjem ali kompresijo dosežemo
enakomernejšo razporeditev tkiva; dojka se stanjša in se ne premika,
kar izboljša preglednost tkiva. Tudi doza prejetih žarkov se s
tem zmanjša, zato je škodljivost preiskave manjša. Kompresija
dojke za preiskovanko ni škodljiva, brez nje pa žal ne dobimo
dobre slike.
Lega stisnjene dojke med
mamografiranjem v navpični smeri
Ženske, ki
imajo še redno menstruacijo, mamografiramo v dnevih po menstruaciji,
pa vse do sredine menstruacijskega ciklusa. Takrat je tkivo najmanj
gosto in zato najbolj pregledno.
Preiskovanka
naj pred pregledom ne uporabi pudra ali deodoranta, ki vsebujeta
mineralne delce, ki so vidni na mamogramih. Lahko nas zavedejo,
ker so podobni nekaterim znakom raka.
Vsako dojko
najprej slikamo v dveh osnovnih smereh. To sta:
- medio
- lateralna (poševno stranska)
- kranio
- kavdalna (navpična)
Slikanje
v teh smereh nam prikaže največ tkiva. Po skrbni analizi teh osnovnih
mamogramov največkrat lahko zaključimo preiskavo.
Na
vrh
|
DOPOLNILNI DIAGNOSTIČNI POSTOPKI
|
10 do 15 odstotkov
pregledanih preiskovank moramo poklicati na dopolnilne diagnostične
postopke, ker nam osnovni mamogrami ne zadostujejo za oceno vidnih
sprememb. Dopolnilni diagnostični postopki še ne pomenijo, da
ima preiskovanka raka, kot se največkrat zmotno misli; so le pomoč
radiologu pri ocenjevanju tkiva dojk.
Posebno previdni
moramo biti pri preiskovankah, ki so pretrpele hujšo poškodbo,
vnetje ali operacijo. Pri njih nastanejo v tkivu brazgotine, otekline,
zadebelitve kože, kalcinacije in tumorjem podobne formacije, ki
zelo motijo presojo mamograma. Pri tem naj poudarim, da poškodba,
vnetje ali operacija ne povzročajo raka.
Dopolnilni
diagnostični postopki so lahko:
- slikovni
ali
- invazivni
posegi.
Katerega bomo
uporabili, se odločimo glede na izgled nejasne spremembe na osnovnih
mamogramih.
Na
vrh
Slikovni
diagnostični postopki
Slikanje
pod različnimi koti
Slikanje pod različnimi koti cele dojke ali samo posameznih delov
omogoča natančen prikaz mesta in obsega spremembe.
Ciljana
kompresija
Ciljana kompresija manjšega dela tkiva omogoči razmik tkiva, ki
se lahko prikaže kot normalno.
Povečava
Povečava nam jasneje prikaže robove tumorja, obliko in razpored
mikrokalcinacij ali drugih nepravilnosti.
Ultrazvočni
pregled
Ultrazvočni pregled dojk je odlična dopolnilna metoda mamografiji.
Posebno pomemben pa je za razlikovanje cist in posameznih čvrstih
tumorjev med seboj in za pregled dojk z gostim normalnim ali mastopatičnim
tkivom, kjer mamografija ni zanesljiva. Uporabljamo ga tudi za
pregled mladih žensk in nosečnic, kjer je mamografija zaradi uporabe
rentgenskih žarkov nezaželena; ultrazvočni valovi pa za preiskovanko
in plod niso škodljivi. Žal pa ultrazvočna preiskava ne more zamenjati
mamografije, ker bolj pogosto zgreši bolezenske spremembe kot
mamografija.
Pri ultrazvočni preiskavi žena leži na hrbtu ali boku, medtem
ko zdravnik s pomočjo posebne ultrazvočne sonde pregleduje drugo
za drugim posamezna področja dojke. Na koncu pregleda tudi pazduho.
Predhodni
mamogrami so radiologu v posebno pomoč, saj mu omogočajo primerjavo
lezij v različnih časovnih obdobjih.Vsaka ženska naj na kontrolne
mamografije vedno prinese vse prejšnje mamograme. Če prejšnjih
mamogramov ni, ali pa novonastala lezija ne kaže posebnih znakov
malignosti, se lahko odločimo za opazovanje v določenih časovnih
obdobjih, največkrat po treh, šestih in dvanajstih mesecih.
Na
vrh
Invazivni
diagnostični postopki
Invazivne
diagnostične postopke uporabljamo za prikaz bolezenskih sprememb
v mlečnih izvodilih, za izpraznitev večjih cist in za citološko
ali histološko potrditev bolezenskih sprememb.
Duktografija
Duktografija
prikaže mlečna izvodila. Opravljamo jo pri ženskah z vodenim ali
krvavkastim izcedkom. Poseg je enostaven in praviloma neboleč.
V prizadeto izvodilo vstavimo tanko iglico in skozi njo vbrizgamo
barvilo. Nato dojko slikamo. Z veliko zanesljivostjo tako pojasnimo
vzrok izcedka in prikažemo mesto lezije. Največkrat je to papilom,
ki ga kirurg tako prikazanega, lažje odstrani.
Igelna
biopsija
ali punkcija:
Igelna
biopsija ali punkcija je postopek, pri katerem z iglo odvzamemo
celice ali manjši košček tkiva za pregled pod mikroskopom.
Shematski
prikaz igelne
punkcije zatrdline v dojki |
Postopek
igelne punkcije |
Ločimo tankoigelno citološko in histološko igelno biopsijo.
Obe vrsti izvajamo s pomočjo stereotaktične naprave, za katero
se je udomačil izraz "citoguide". To je računalniška
naprava, ki nam omogoča natančno vstavitev igle v nejasno, mamografsko
vidno spremembo. Pri tej preiskavi najprej s kompresorijem, ki
ima okno, stisnemo preiskovani del dojke. Slikamo v dveh poševnih
smereh na isti film. Nato nam računalnik izračuna točno lego lezije
in pomakne vodilo igle v potreben položaj.
Če opravljamo
citološko punkcijo, radiolog zabode tanko iglo skozi vodilo v
tkivo in odvzame celice. Pri histološki punkciji uporablja debelejšo
iglo, kar je boleče, zato pred uvajanjem igle preiskovani del
anestezira. V obeh primerih opravi najmanj tri punkcije. Obe preiskavi
trajata okoli pol ure. Ženska med preiskavo sedi in mora paziti,
da se ne premika, kar je največja neprijetnost zanjo.
Zapleti po igelnih biopsijah so redki. Lahko nastopi močnejša
krvavitev in hematom, ki po nekaj tednih izgine. Zelo redko se
lahko na mestu vboda pojavi vnetje, ki se z uporabo antibiotika
hitro pozdravi.
Ultrazvočno
vodena punkcija
Ultrazvočno vodena punkcija se izvaja pri vseh tistih lezijah,
ki so dobro vidne z ultrazvokom. Prednost te punkcije pred stereotaktično
je v tem, da radiolog vidi konico igle ves čas preiskave, jo lahko
premika v različnih smereh in zato lahko vzame tkivo z več mest.
Preiskava je manj neprijetna za pacientko, ker ves čas leži in
zahteva po mirovanju ni tako stroga kot pri prejšnji preiskavi.
Predoperativno
označevanje lezije z žico
Netipljivo lezijo v dojki, ki jo je potrebno kirurško odstraniti,
moramo pred operacijo označiti, sicer je kirurg ne najde. Postopek
označevanja take lezije se izvaja na enak način kot stereotaktična
punkcija, le da radiolog skozi iglo uvede tanko žico, ki jo s
kaveljčkom utrdi v leziji. Pri operaciji kirurg sledi žici; tako
hitro najde lezijo in odstrani le potreben del tkiva.
Na
vrh
Druge
dopolnilne preiskave dojk
Izotopna
mamografija
Izotopna mamografija je preiskava z izotopom tehnecija. Ta izotopni
agens se po vbrizgavanju v kri kopiči v malignih tumorjih in jih
tako prikaže. To metodo uporabljamo predvsem za pregled gostega
tkiva dojk, slabo tipnih tumorjev in za sledenje uspeha zdravljenja
po ohranitvenem operativnem posegu (po delni operaciji dojke).
Metoda pa ni dovolj zanesljiva za odkrivanje rakavih sprememb,
manjših od enega centimetra.
Magnetno
resonančna mamografija
Magnetno resonančna mamografija ima omejeno uporabnost predvsem
zaradi slabše specifičnosti preiskave, kar pomeni, da v določenih
primerih ne more točno opredeliti bolezenske spremembe. To pa
je tudi dolgotrajna preiskava, saj traja okoli štirideset minut.
Ta preiskava je najprimernejša za pregled dojk, v katere so vstavljene
silikonske proteze, rekonstruiranih dojk po operativni odstranitvi
naravne dojke zaradi raka, pregled obsežnih brazgotin pri bolnicah
z večkratnimi operacijami in za pregled dojk pred operacijo že
potrjenega raka, kjer je v gostem tkivu potrebno izključiti prisotnost
možnih dodatnih jeder.
Optična
mamografija
Optična mamografija je preiskava, pri kateri presvetlimo dojko
z laserskim žarkom in tako prikažemo optične lastnosti tkiv, ki
se med seboj razlikujejo. Prikaže le tumorje večje od enega centimetra,
zato nima večje diagnostične vrednosti.
Kseroradiografija
in termografija
Kseroradiografija in termografija sta zastareli in neuspešni metodi,
ki ju danes ne uporabljamo več. Nanju naletimo le še občasno pri
posameznih zdravnikih, ki z zgodnjo diagnostiko raka niso dobro
seznanjeni.
Na
vrh
Za pregled
dojk je potreben kliničen pregled in mamografija
Mamografija
lahko odkrije, posebno pri ženskah po 50. letu starosti, začetne
rake manjše od enega centimetra, ki klinično še niso tipni. Žal
pa se vsi raki ne obnašajo na isti način. 10 odstotkov raka na
mamogramu ni vidnih, so pa lahko klinično tipni.
Zato je pregled dojk skoraj vedno sestavljen iz kliničnega pregleda
in mamografije.
Manjšega števila rakov ne moremo opaziti niti klinično niti mamografsko.
Redno mesečno
samopregledovanje dojk
Nekateri raki lahko zrastejo med dvema načrtovanima pregledoma.
Zato svetujemo vsaki ženski, da si redno vsak mesec pretipa dojke
in ob vsaki najmanjši nepravilni spremembi ponovno pride na pregled.
Rentgensko
sevanje pri mamografiji je zanemarljivo
Tveganje za nastanek raka zaradi rentgenskega sevanja je pri današnjih
sodobnih aparaturah in ob upoštevanju varnostnih pravil zanemarljivo.
Nekoliko je odvisno od starosti preiskovanke in od števila opravljenih
mamografij za časa življenja. Mlade preiskovanke z obilico žleznega
tkiva so bolj ogrožene kot starejše, pri katerih prevladuje maščobno
tkivo; pa tudi uspešnost mamografije je pri njih bistveno manjša.
Načrtovanje
preventivnih mamografskih pregledov upošteva starost in ogroženost
ženske
Načrtovane
preventivne mamografske preglede opravljamo na naslednji način:
- pri ženskah
med 50. in 69. letom vsaki dve leti;
- pri ženskah
med 40. in 50. letom na dve leti ali celo pogosteje, če sodijo
v skupino bolj ogroženih in če tako priporoča zdravnik, ki je
predhodno opravil klinični pregled;
- pri ženskah
med 35. in 40. letom le izjemoma izvajamo mamografijo, in sicer
samo takrat, ko obstaja sum na resno bolezen dojk.
Ženskam po
20. letu starosti priporočamo samopregledovanje in občasno tudi
klinični pregled, čeprav je pri tako mladih ženskah rak dojke
bolj izjema kot pravilo.
Diagnostična
in presejalna mamografija
Diagnostična mamografija je tista, ki diagnosticira bolezenske
spremembe dojke, ki jih zatipa ženska sama, ali jih zatipa zdravnik,
ali so vidne na začetnih mamogramih. Njen cilj je potrditi ali
izključiti prisotnost rakave bolezni. Diagnostične mamografske
postopke določamo individualno pri vsaki pacientki posebej.
Presejalna
mamografija je preiskava, ki jo izvajamo v rednih časovnih presledkih
pri skupini žensk brez znakov bolezni, s ciljem, odkriti rak dojke
v zgodnjem, klinično še nemem stadiju. Organiziramo jo tako, da
aktivno vabimo ženske na pregled s pisnimi vabili. V Sloveniji
tako organiziranega programa še nimamo, zato se morajo ženske
na pregled dojk prijavljati same.
V Slovenji
zboli za rakom dojk vsako leto okoli devetsto žensk, kar nas uvršča
med narode z visoko stopnjo zbolevnosti. Uspešno zdravljenje in
s tem tudi zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni dosežemo le
z njenim zgodnjim odkrivanjem, ko je bolezen omejena le na dojko
in brez zasevkov v drugih delih telesa.
Nastanka raka
dojke ne moremo preprečiti. Zelo veliko pa lahko naredimo za njegovo
zgodnje odkrivanje in s tem uspešno zdravljenje. Pri tem zdravstvena
služba ni dovolj. Vsaka slovenska ženska mora poznati svoje telo
in vedeti, kaj lahko sama stori za svoje zdravje. Upam, da bo
pričujoča knjižica vsaj malo pripomogla k temu.
Na
vrh
