| |
|
| |
|
Ob
akutnem srčnem infarktu je najboljše zdravljenje takojšni
skozikožni kateterski poseg, ki odstrani žilno zaporo.
Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je tudi v manjših bolnišnicah,
ki ne opravljajo srčnih operacij, preživetje bolnikov z akutnim
srčnim infarktom veliko pogostejše, če so deležni takojšnega
posega na koronarnem ožilju, kot če jih zdravijo s kemičnim
raztapljanjem krvnega strdka. Žal tudi v Ameriki kar dve tretjini
bolnišnic ne zagotavljata neprekinjene možnosti kateterskih
žilnih posegov. (vir: JAMA 2002; 287: 1943-51, 1987-9)
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
Zaščitna
snov v rdečem vinu ni alkohol. Uživanje rdečega vina in
brezalkoholnega rdečega vina izboljša delovanje notranjega
žilnega sloja, endotelija, medtem ko pitje vodke poslabšuje
delovanje žilja. Naravne zaščitne snovi v rdečem vinu so najverjetneje
polifenoli, ki poleg antioksidativnega učinka zelo zavirajo
delovanje endotelina-1. Slednji se sprošča iz celic žilne
stene, vendar sodeluje pri razvoju žilnih bolezni. (vir: Nature
2001; 414: 863-4; Am J Cardiol 2001; 88: 1457-60)
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
Omega-3
maščobne kisline zmanjšujejo tveganje za nenadno srčno smrt.
Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribji maščobi,
na več načinov zmanjšujejo srčno-žilne zaplete. Najbolj presenetljivo
je, da dodatki omega-3 maščobnih kislin ščitijo pred nenadno
srčno smrtjo po srčnem infarktu, kar je bolj povezano s preprečevanjem
motenj srčnega ritma kot z zmanjševanjem ravni krvnega holesterola
ali upočasnjevanjem strjevanja krvi. (vir: Circulation online,
8. april, 2002; JAMA 2002; 287: 1815-21; N Engl J Med 2002;
346: 1113-8)
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
Zdravilo
losartan nekoliko močneje zmanjšuje tveganje za srčno-žilne
zaplete pri napredovali arterijski hipertenziji kot starejše
zdravilo atenolol. V obsežni raziskavi LIFE so dokazali,
da ob enakem znižanju krvnega tlaka zaviralec angiotenzinskih
receptorjev losartan za približno 13 % močneje ščiti pred
srčnim infarktom, možgansko kapjo in srčno-žilno smrtjo kot
atenolol, zdravilo iz skupine zaviralcev receptorjev beta.
Omeniti je treba, da so zaviralci receptorjev beta zdravila,
ki so bila doslej najmočneje podprta z dokazi o koristnosti
svojega delovanja. (vir: Lancet 2002; 359: 995-1003)
|
| |
|
|
|
|
| |
|
| |
|
Zdravljenje
srčnega infarkta z raztapljanjem krvnih strdkov je tvegano pri
starostnikih. Zdravljenje srčnega infarkta z raztapljanjem
krvnih strdkov je sicer manj učinkovito od neposrednega odstranjevanja
strdkov s katetrskimi posegi, vendar je dokazano koristno pri
večini bolnikov. Pri bolnikih s srčnim infarktom, ki so stari
80-90 let, pa je raztapljanje krvnih strdkov povezano z večjo
smrtnostjo kot konzervativno zdravljenje. Pri tej skupini je
treba zelo skrbno proučiti morebitne zadržke za zdravljenje
z raztapljanjem strdkov. (vir: Arch Intern Med 2002; 162: 561-8)
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
Neodzivnost
na aspirin povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.Kanadski
raziskovalci so z analizo trombocitnih presnovkov ugotovili,
da je bilo delovanje aspirina premalo učinkovito pri večini
od 488 bolnikov v študiji HOPE, ki so ob jemanju aspirina
doživeli srčni infarkt. Gre za gensko pogojeno neodzivnost
na aspirin. Ti bolniki potrebujejo drugačna zdravila za zaščito
pred zlepljanjem krvnih ploščic. (vir: Circulation 2002; 105:
1650-5)
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
Vdihavanje
onesnaževalnih snovi povzroča krčenje arterij. Ameriški
raziskovalci so pri 25 zdravih prostovoljcih ugotovili skrčenje
arterij po vdihovanju prašnih delcev in ozona v koncentracijah,
ki jih najdemo v onesnaženem zraku. Poslabšano delovanje arterij
je morda vzrok, da ob hudem onesnaženju zraka pogosteje prihaja
do srčnega infarkta. (vir: Circulation 2002; 105: 1534-6)
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
Zdravniki
se prehitro sprijaznijo z visokim tlakom pri svojih bolnikih.
Večina zdravnikov, ki so sodelovali v ameriški raziskavi, je
izjavila, da bolnikom priporočajo zdravila za znižanje krvnega
tlaka šele tedaj, ko sistolični krvni tlak presega 150 mm Hg,
kar je v nasprotju z veljavnimi smernicami za obravnavanje arterijske
hipertenzije. (vir: Arch Intern Med 2002; 162: 387-8, 413-20)
|
| |
|
|
|