Uporaba avtomatičnih srčnih defibrilatorjev bi lahko reševala življenja pri srčnem zastoju doma. Dokazano je, da hitra uporaba avtomatičnih srčnih defibrilatorjev rešuje življenja pri zastoju srca na javnih mestih. Aparati prepoznajo nevarne motnje srčnega ritma in ob fibrilaciji prekatov oddajo signal, naj uporabnik sproži defibrilacijski električni impulz. Ameriški strokovnjaki pričakujejo, da bodo avtomatični defibrilatorji kmalu na voljo tudi za domačo uporabo in da bodo pomembno izboljšali možnosti preživetja bolnikov, ki utrpijo zastoj srca v domačem okolju. (vir: Ann Intem Med 2001;135: 990-8)

Vpadljiva slikovna opozorila na cigaretnih škatlicah, ki s sliko in besedo prikazujejo škodljive posledice kajenja, so učinkovita. Grafična opozorila, ki so v Kanadi od leta 2000 obvezno natisnjena na cigaretnih škatlicah večjih proizvajalcev, so kar pri 44 % kadilcev povečala željo, da bi prenehali kaditi. (vir: www.ash.org.uk/html/press)

Pogosti obroki hrane znižujejo raven holesterola v krvi. Angleški raziskovalci so ugotovili značilno nižjo raven holesterola pri osebah, ki pojedo po šest manjših obrokov na dan, kot pri osebah, ki jedo samo 1- do 2-krat na dan. To si razlagajo s tem, da se ob obilnejših obrokih po daljšem stradanju sprosti v kri več insulina, ki vpliva na sintezo holesterola v telesu, kot pri manjših, a pogostejših obrokih hrane. (vir: BMJ 2001, 323: 1286-8)

Prehrana z malo živalskih beljakovin In soli učinkoviteje preprečuje ledvične kamne kot prehrana z malo kalcija. Kadar uživamo manj mesa in soli, se v seču zmanjša izločanje oksalata, ki se s kalcijem lahko veže v netopne kristale. Osebe, ki so v preteklosti že doživele vsaj dva napada ledvičnih kamnov zaradi pretiranega izločanja kalcija v seč, so v petih letih ob dieti z malo beljakovin in soli utrpele pol manj ponovnih napadov ledvičnih kamnov kot skupina bolnikov, ki je uživala tradicionalno dieto, pri kateri je bila glavna omejitev kalcija. Preiskovanci v obeh skupinah so popili 2-3 litre tekočine na dan in se izogibali hrani, bogati z oksalatom. (vir: N Engl J Med 2002; 346: 77-84,1245)

Dodatki antioksidativnih vitaminov, kot so vitamin C, E in beta karoten, ne koristijo bolnikom s koronarno boleznijo. U tri leta trajajoči ameriški raziskavi na 160 bolnikih so dosegli najboljše rezultate s kombinacijo zdravil simvastatin in niacin, ki znižujeta raven holesterola. Uporaba antioksidativnih vitaminov ni imela nobenega učinka na prehodnost koronamih arterij, je pa celo nekoliko zmanjšala ugodne učinke simvastatina in niacina na raven krvnega holesterola. (vir: N Engl J Med 2001; 345: 1583-92)

Nesteroidni antitirevmatik ibuprofen zmanjšuje koristne učinke aspirina za srce in ožilje. Ibuprofen, ki je na voljo tudi brez recepta, preprečuje aspirinu, da bi učinkovito zavrl zlepljanje krvnih ploščic, zaradi česar sicer aspirin ščiti pred pojavom srčnega infarkta in drugih zapletov ateroskleroze. Za bolnike s koronarno boleznijo ali zožitvami arterij na drugih mestih je varneje, če si sklepnih bolečin ne lajšajo z ibuprofenom, temveč se o primerni kombinaciji zdravil posvetujejo s svojim zdravnikom. (vir: N Engl J Med 2001; 345:1809-17,1844-6)