Savna je finska zadeva. Že od nekdaj.
Zgodovina savne na Finskem obsega dobro tisočletje. Do dandanašnjih dni se jih je namnožilo poldrugi milijon, kar za deželo s petimi milijoni prebivalcev niti ni tako malo. [Mimogrede, na Finskem je še danes več savn kot avtomobilov ...]Savna se je pričela dogajati kot neke vrste kopalnica. Zaprt, dobro ogrevan prostor je bil namenjen predvsem osebni higieni. Pogosto je bila prav ta savna tudi edini (dokaj čist) prostor kjer je bilo moč uporabljati vodo brez posebnih omejitev, zato je savna postala tudi tisti del doma v katerem so Finci ugledali luč sveta, kjer so bili umiti in tudi pripravljeni na svojo zadnjo pot po tem svetu. Iz istih razlogov je savna prišla prav tudi za zdravstvene namene, puščanje krvi, povezovanje ...
Kaj je finska savna
Finska savna je zaprt prostor, manjša soba, kjer je v enem kotu peč, na kateri je naložen kup kamenja. Ob stenah so klopi približno 1.5m visoko, kjer se posedejo kopalci - savnarji. V savni je tudi vedro vode in metlice iz svežih, voljnih brezovih vejic. Iz vedra se meče vodo na ogreto kamenje, kjer voda v trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove metlice se namoči v topli vodi, kopalci se pa z njimi otepajo po vsem telesu, da si poživijo krvni obtok. Temperatura v savni je okrog 80-100 stopinj C (med 175-210 F). Segreti zrak in otepanje z metlicami sprostijo napetost v mišicah in povzročijo obilno potenje, kar po svoje očisti kopalca od "znotraj". Če je le mogoče - na primer ob jezeru - bodo kopalci po sedenju v vroči savni odšli na kratko kopel v mrzlo vodo, kar blagodejno zaključi zelo ugoden občutek kopeli v savni (lahko dodamo, da Finci uravnotežijo obilno potenje z obilnim pitjem po savnanju, po navadi je to pivo in/ali sokovi).
Viri in literatura:
- Helene
Klaus, Inken Kloppenburg: Svetovalec za sodobno ženo,
tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, Ljubljana, 1977
- Clare
Maxwell-Hudson: The complete book of masage,
1988 Dorling Kindersley Ltd., London,
Clare Maxwell-Hudson: Masaža za sprostitev, zdravje in dobro
počutje,
Ljubljana, Cankarjeva založba, 1990
- Felix
Karin: Lepota in zdravje,
Ljubljana; Mladinska knjiga, 1991
- Devereux
Charla: Aromaterapija: eterična olja in njihova uporaba/
Charla Vrbinc, ljubljana: DZS, 1995
- Rudiger,
Margit : Občutljiva mesta
Čvrsta zadnjica, napeta stegna, raven trebuh, vitki boki/
Margit Rudiger, Sabine Haberlein; (prevajalka Irena Polanc-
Kristan)- Ljubljana: DZS, 1997
- Carsten
Lili: Lepota skozi letne čase
Ljubljana: Prešernova družba, 2000
- Angela
Flanders: Aromatherapy for the home,
published in 2000 by Chancellor Press, an imprint of Bounty
Books, a division of the Octopus publishing Group Ltd, 2-4
heron quays, London, 2000
- Janez
Vidmajer: Kozmetika iz rastlin
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
- Margit
Rudiger: Umetnost ličenja/
prevedla
Zorka Jakoš- Ljubljana:DZS, 1994- (Freundin priročnik)
- Bolz
Elke: Lep obraz
Pravilna nega in kozmetični izdelki, pomoč, pri težavah s
kožo, lepota od znotraj/
Elke Boltz; prevajalka Irena Polanc- Kristan-Ljubljana: DZS,
1996
- Bolz
Elke: Pričeske za vse tipe žensk/
Elke Bolz; prevedla Zorka Jakoš- Ljubljana: DZS, 1994- (freudin,
priročnik)
- Krašovec-Pogorelčnik,
Mateja: Estetika oblačenja,
Učbenik za izobraževalne programe tekstilni tehnik in tekstilec/
Mateja Krašovec Pogorelčnik -natis- Velenje: Pozoj,1997 -
( Zbirka Učbeniki / Pozoj)
- Lange
- Ernst, Maria - E.: Lepota in naravna kozmetika:
program blage nege za kožo in lase s številnimi napotki in
recepti, ki jih lahko pripravimo sami/
Maria-E. Lange -Ernst ; (prevod Suzana Trlep).- Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1992
- Spletne strani :
|
