|
Kompresijske
in kapilarne motnje pri osteohondrozi vratnega dela hrbtenice
Najbolj
pogost vzrok pritiskanja na kapilarno - živčni snop hrbtenične
arterije je izkrivljenje (kompenzatorna skolioza) vratnega
predela hrbtenice, ki je prisotno tudi pri osteohondrozi
v osrednjem in spodnjem delu hrbtenice, še posebej kot posledica
hernije diska. Izkrivljenje v spodnjem in osrednjem vratnem
predelu hrbtenice povzroča kompenzatorni pregib drugega
zoba vratnega vretenca. Le-to je povezano s pravilnim delovanjem
malih možganov, labirintnih in antigravitacijskih refleksov,
ki so odvisni od pravilne vertikalne drže glave. Vendar
med potekom izravnave glave prihaja do pritiska na kapilarno-živčni
snop hrbtenične arterije s strani zoba drugega vratnega
vretenca.
Pritisk na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije lahko
povzročijo tudi drugi vzroki, kot so: izrastki na vretencih
(osteofitis), izrastki (ekzostazme) na sklepih, bočne hernije
diskov, še posebej njihove izpahnitve, zožane odprtine prečnih
izrastkov, vratnih reber, zgibi arterij itd.
Medicinska znanost loči štiri faze kompresijskih kapilarnih
sindromov v vratnem predelu hrbtenice:
|
I.
faza:
- Vrtoglavice
- Glavoboli
- Občutek
slabosti, prepada
- Nestabilna
hoja in nihanja levo - desno
- Bolečine
v zunanjem slušnem prehodu
- Šumenje,
bobnenje in zvonjenje v ušesih
|
II.
faza:
- Napadi
vročine, mrzlice
- Ojačan
utrip srca
- Videnje
mavričnih krogcev in "mušic") pred očmi
- Glavobol
z občutki pokanja, streljanja ali grmenja
- Solzenje
oči
- Slabost
in bruhanje
- Občasne
bolečine ramena in lopatke (periartroze) oziroma
bolečine komolca (epikondilitis)
|
|
|
III.
faza:
- Mučni
glavoboli in stalne vrtoglavice
- Poslabšanje
vida
- Občutek
zamašitve ušesa
- Nerazločno
govorjenje
- Oslabela
roka ali noga
- Nastajanje
stabilnih motenj možganskega krvnega obtoka
|
IV.
faza:
- Nestabilna
in majava hoja
- Upočasnitev
izvajanja koordinacijskih gibov
- Možnost
pojava možganske kapi
|
Pri
vseh bolnikih je prisotna omejitev gibljivosti (funkcijske
blokade) v vseh gibljivih segmentih vratnega dela hrbtenice.
Za razvoj bolezni je značilnost faznega razvoja in akutno
poslabšanje stanja, če se ne izvaja ustrezno zdravljenje.
Tako I. faza preide v II., potem v III. In končno v IV,
uspešnost zdravljenja pa je odvisna od stopnje obolelosti,
zato svetujemo zdravljenje v čim zgodnejši fazi. Uspešnost
zdravljenja z manualno terapijo je v prvi fazi preko 90%,
v drugi okoli 70%, v tretji pa že pod 50%.
Manualna terapija je prav gotovo najbolj učinkovita metoda
zdravljenja osteohondroze vratnega predela hrbtenice, pri
čemer pa je nujno potrebno omeniti, da jo lahko izvaja izključno
zdravnik s končano visokošolsko medicinsko izobrazbo in
ustrezno specializacijo za manualnega terapevta.
|
