Hernije v križnem delu hrbtenice

Osteohondroza hrbtenice je degenerativno-distrofična okvara medvretenčnega diska. Proces se začne v pulpoznem jedru in se nato širi v druge dele diska, v druga zraven se nahajajoča vretenca in okoliška mehka tkiva.

motnje zaradi bolezenske gibljivosti med vretenci

zarastline

pritisk hernije diskusa na hrbtenjačo

pritisk hernije diskusa na živčno korenino

pritisk hernije diskusa na krvno žilo

Slika: posledice degeneracije diskusa


S staranjem pod vplivom statičnih in dinamičnih obremenitev, poškodb, infekcijskih faktorjev ali hormonskih motenj, pulpozno jedro diska izgublja svojo tekočino, postaja bolj ploščato ter razpade na več delov. Amortizacijske lastnosti diska se zmanjšujejo, v disku nastajajo razpoke kot v starem obrabljenem gumijastem tesnilu. Preko razpok v disku se lahko pulpozno jedro premika v različnih smereh in s tem se oblikuje hernija diska.
Ločimo sprednje, bočne in zadnje disk hernije kot tudi hernijo Schmorla. Hernija Schmorla je vtiskavanje pulpoznega jedra v telo zgoraj ali spodaj ležečega vretenca. Klinično se te kile ne opazujejo, bolečin ter drugih neprijetnih občutkov pri bolniku praviloma ne povzročajo. To znamenje osteohondroze hrbtenice se ugotovi le na rentgenski sliki, v nadaljnji fazi pa lahko pripelje do t.i. Scheurmanove bolezni (tvori se posebna oblika okroglega hrbta).
Sprednje in bočne hernije nastopajo redkokdaj, praviloma so majhnih razsežnosti, ker je spredaj in iz bočnih strani hrbtenično deblo dobro fiksirano s kitnimi vezmi. Raztezanje teh vezi v začetku obolenja se pokaže z lokalnimi bolečinami v ustreznem predelu hrbtenice.
Najbolj pogoste so zadnje hernije diska. Zaradi slabe fiksacije medvretenčnega diska na zadnji strani pogosto povzročajo veliko mučnih bolečin.
Obstojata dve vrsti zadnjih hernij in sicer: medianska (izključno zadnja) in paramedianska (zadnje-bočna) Slednja hernija je zelo pogosta in povzroča hernije z najbolj klinično sliko. Zadnje hernije v spodnjem križnem predelu povzročajo stiskanje živčnega korena ali hrbteničnega mozga, motnje v krvnem obtoku v obliki venoznega zastoja v tem predelu, zaščitno napenjanje mišic ter refleksno izkrivljenje hrbtenice zaradi želje po sprostitvi živčnega korena. Bolečine se lokalizirajo na zadnji površini noge vse do stopala ali na bočni površini po zunanji liniji. Gibljivost hrbta se občutno zmanjšuje, pogosto noga "zaspi", stopalo je šibko.
Posebnost osteohondroze hrbtenice je v tem, da se pri daljšem bolečinskem sindromu bistveno otežuje in podaljšuje zdravljenje. To je povezano s tem, ker zaščitno napenjanje mišic prehaja v patološko stanje, še bolj pritiska na živec in s tem slabša krvni obtok. Same mišice tudi hkrati spreminjajo svojo obliko...
Uporablja se veliko načinov zdravljenja hernije, najbolj učinkovit način zdravljenja pa je manualna terapija, seveda pod pogojem, da jo izvaja le za to usposobljen zdravnik in da je zdravljenje še pravočasno.
S pomočjo manualne terapije zdravnik obnovi gibljivost hrbtenice in sklepov, odpravi mišični krč, zmanjša bolečine in s tem ustvari pogoje najprej za premestitev hernije in kasneje za njeno klinično ozdravitev. Čez nekaj časa se hernija premakne, "posuši" in čez 2 - 2,5 leta se disk nadomesti s trdnim fibroznim tkivom. To pomeni, da pacient s pomočjo manualne terapije naravno ozdravi (brez zdravil oz. operacije).
Zaradi preprečitve poslabšanja bolezni in zagotovitve optimalnih pogojev za ozdravitev mora pacient dobro poznati in natančno spoštovati režim dela in počitka tako med zdravljenjem kot tudi po njem. Potrebno je natančno spoštovati zdravnikova navodila.

Splošna navodila za bolnike s hernijo medvretenčnih diskov:

• V času akutne bolečine so izrecno prepovedane vse toplotne procedure (savne, vroče kopeli). Dovoljeno je le tuširanje z mlačno vodo.
• Spati je potrebno na trdi podlagi (jogi debeline 15-20 cm). Ležišče mora zagotoviti maksimalno sprostitev mišic v vodoravnem položaju telesa, ne da bi pri tem prišlo do upogiba telesa.
• Prepovedano je dvigovanje težkih predmetov s pregibi hrbtenice naprej oz. s pregibom telesa.
• Po potrebi se križni del hrbtenice fiksira s steznikom, težki predmeti se lahko dvigujejo le z zravnanim hrbtom (kot to delajo dvigalci uteži) z uporabo moči nog.
• Sedenje v mehkih foteljih ni priporočljivo. Sedeti je potrebno le na trdem stolu in se s hrbtom tesno naslajati na naslonjalo. Po možnosti je potrebno omejiti delo v sedečem položaju.
• Delati je potrebno stoje oz. pogosto spreminjati držo. Med dolgo vožnjo z avtomobilom je potrebno delati pogoste postanke (cca. Vsakih 30 minut) za 10 do 15 minut. Ob tem je priporočljivo zapustiti avto in se sprehoditi. Lahko se samostojno masira križ.
• Samostojna telovadba brez posveta z zdravnikom ni priporočljiva. Zdravnik lahko predpiše le 2 do 3 posebne vaje za izolirano skupino mišic. Ob tem je dobro vedeti, da je bolečina naravni alarm napak v organizmu, prevelikih obremenitev, v danem trenutku nedovoljenega obsega gibov oziroma nepravilne drže telesa.
  Zdravljenje bolnikov z medvretenčnimi hernijami je praviloma trajno in zahteva nekaj terapij. Ena terapija lahko obsega od 5 do 7 obiskov pri specialistu manualne medicine. Nato sledi pavza 2 - 3 tedne, v času katere se realizirajo spremembe, ki so nastale med zdravljenjem, sprostijo se patološko skrčene mišice, normalizira se krvni obtok v prizadetem predelu hrbtenice. Obseg in trajanje zdravljenja določa le zdravnik na osnovi klinične slike bolezni pri vsakem konkretnem bolniku.