PREDGOVOR DIREKTORJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

Bolezni srca in ožilja sodijo med najpogostejše v razvitem svetu in so glavni vzrok smrti pri prebivalcih, starejših od 65 let. To velja tudi za Slovenijo, kjer je umrljivost za temi boleznimi še nekoliko večja. Tako je starostno standardizirana umrljivost zaradi bolezni obtočil v Sloveniji leta 1995 znašala 67,9, v EU pa 55,5 na 100.000 prebivalcev.

Glede na te podatke je razumljivo, da so zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja najpogosteje predpisovana in da se zanje porabi tudi največ denarja. Zanje je bilo v letu 1998 predpisanih kar 18,5 % vseh receptov, po vrednosti pa so dosegala že 26,7 % vsote, porabljene za vsa zdravila, tj. 10,7 milijarde tolarjev. Enalapril, ki se uporablja za zdravljenje arterijske hipertenzije in zastojne srčne odpovedi, je npr. najpogosteje predpisovano zdravilo v Sloveniji. Samo zanj so leta 1998 predpisali 423.608 receptov (3,4 % vseh) oz. 2,1 milijona škatel z vrednostjo 2,3 milijarde tolarjev.

Tudi sicer ugotavljamo, da se je v zadnjih letih povečala poraba zdravil, predpisanih na recept. To se kaže v velikem številu predpisanih in izdanih zdravil na prebivalca, posebej pa v izdatkih obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Ti so dosegli v strukturi vseh izdatkov že 18,8 % ali kar 1,5 % bruto družbenega proizvoda, namenjenega za zdravstvo, medtem ko znaša ta delež za Avstrijo 0,8 %, Nizozemsko 1 %, Veliko Britanijo 1 % in za Nemčijo 1,4 %. To je zaskrbljujoče tako z medicinsko strokovnega vidika kot tudi z ekonomskega vidika. Če se bo dosedanja rast izdatkov za zdravila nadaljevala, lahko v prihodnje ogrozi celoten sistem zdravstvenega zavarovanja in varstva v državi ter izvajanje drugih potrebnih zdravstvenih programov.

Izjemno močna farmacevtska industrija odkriva nova in vse učinkovitejša zdravila za zdravljenje bolezni, ki so veljale še donedavna za neozdravljive. Ker vlaga ogromna sredstva, se ji lahko povrnejo le z visokimi cenami zdravil. Vendar se večji stroški za zdravila lahko tudi hitro povrnejo, saj moderno zdravljenje številnih bolezni poteka ambulantno namesto v bolnišnicah, krajšajo pa se tudi bolniški izostanki z dela. Obvladovanja izdatkov za zdravila torej ni razumeti le kot zmanjševanje porabe, ampak predvsem kot zdravljenje na najučinkovitejši in najuspešnejši način. Zato je treba predvsem izobraževati zdravnike in bolnike ter primerno zakonsko urediti politiko cen zdravil.

Povprečni slovenski zavarovanec je v letu 1998 dobil 6 receptov oz. 17 omotov zdravil, kar nas postavlja v evropski vrh, pa tudi po številu obiskov pri izbranem osebnem zdravniku smo med prvimi. Rešitev za izboljšanje stanja bi morali iskati tako pri bolnikih kot pri zdravnikih. Zavedati se moramo, da je možno številne kronične motnje oz. bolezni preprečiti. Z zdravim načinom življenja (redna telesna aktivnost, skrb za uravnoteženo prehrano in primerno telesno težo, nikotinska in alkoholna abstinenca, ustvarjanje dobrih medosebnih odnosov doma in na delovnem mestu) lahko preprečimo veliko težav in neprijetnih bolezni. "Idealni" bolnik bo z zdravnikom tvorno sodeloval, čim bolj spoznal svojo bolezen in možnosti zdravljenja, skupaj z zdravili, če bodo potrebna. Spoznal bo ugodne in morebitne neugodne učinke zdravil. Če bo bolezen dobro urejena, bodo zadostovali le občasni kontrolni pregledi ob vnaprej določenem terminu. Utopija ali že kmalu realnost?

Društvo za srce je s svojo široko aktivnostjo postalo nepogrešljiv del civilne družbe in ima velike zasluge za širjenje znanja o boleznih srca in ožilja, za osveščanje in vzgojo prebivalcev za zdrav način življenja, čemur je namenjena tudi ta knjiga. Želimo ji čim več bralcev.

Franc Košir, univ. dipl. prav.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije