| |
 |
| ZDRAVILA ZA SRCE IN OŽILJE |
| |
|
| |
|
Zdravljenje angine pektoris
Aleš žemva, Matija Horvat
Kaj je angina pektoris?
Angina pektoris je bolečina za prsnico,
ki traja od 1 do 5 minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja,
tiščanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico, ki se širi v levo
ramo in po notranji strani leve roke, v vrat in v levo polovico obraza
(zobje, uho). Včasih izžareva v zgornji del trebuha, v desno ramo
in roko ali v tilnik in levo lopatico. Angino pektoris sproži telesni
ali duševni napor (razburjenje, jeza, razočaranje), spolna aktivnost,
mraz ali obilen obrok hrane. Bolečina hitro popusti po nitroglicerinu
ali v mirovanju.
Zakaj nastane angina pektoris?
Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje
kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po venčnih
(koronarnih) arterijah. Če se venčne arterije ožijo zaradi ateroskleroze,
dobiva srčna mišica vse manj krvi in kisika. Spočetka prekrvljenost
še zadošča za potrebe, ki jih ima srčna mišica, ko telo miruje ali
se ne napreza preveč. Čim višji je arterijski tlak (sistolični tlak),
čim hitrejši je pulz, čim hitreje se krči srce, čim večja je srčna
votlina, tem več kisika potrebuje srčna mišica. Vse to se dogaja med
naporom, zato je tedaj potreben tudi večji pretok krvi skozi koronarno
arterijo. Če so venčne arterije (koronarne arterije, koronarke) zožene,
se pretok skoznje ne more ustrezno zvečati. Zaradi nezadostne prekrvitve
in pomanjkanja kisika je presnova hranil nepopolna. Ob tem nastajajo
presnovki, ki dražijo bolečinske živce v srcu. Bolnik začuti bolečino,
ki jo imenujemo angina pektoris. Z bolečino srce opozarja, da so venčne
žile zožene in da se mašijo. Bolj ko so ozke, prej se ob naporu pojavi
bolečina. V večini primerov pride do take bolečine vedno med enakim
ali podobnim telesnim naporom, torej pri enaki srčni presnovni potrebi.
Bolnik lahko ve že vnaprej, kdaj bo začutil bolečino v prsih - po
koliko prehojenih stopnicah, po kakšni vzpetini itd. Po prekinitvi
napora, ko se bo srce umirilo (ko se bo frekvenca znižala in krčljivost
zmanjšala, ko bo sistolični tlak padel ter se bosta zmanjšala tudi
venski priliv in srčna votlina), se bo presnovna potreba v srcu zmanjšala,
pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal in bolečina bo popustila
v nekaj minutah. To imenujemo stabilna angina pektoris. O stabilni
angini pektoris govorimo, kadar se pogostost in silovitost napadov
v zadnjem mesecu ni spremenila.
Nestabilna angina pektoris pa
je bolečina, ki se javlja nepredvidljivo, pri zelo različnih obremenitvah,
lahko tudi med bolnikovim mirovanjem, pri normalnem pulzu in arterijskem
tlaku. To stanje povzroča nestalna zožitev v koronarni arteriji. Največkrat
jo povzroči počena aterosklerotična leha, na kateri nastane krvni
strdek. Strdek ne zapira arterije vedno enako, zato se lahko zapora
spreminja iz minute v minuto. K tem spremembam pripomore tudi nenormalno
krčenje koronarne arterije, ki ga prav tako sproži strdek.
Nestabilna angina pektoris je nevarna.
V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti
zaradi motnje srčnega ritma. Bolnika, ki dobiva značilno prsno bolečino
med majhnim naporom, je zaradi tega treba sprejeti v bolnišnico, in
to v enoto, v kateri je možen neprestan nadzor.
Pri zdravljenju angine pektoris uporabljamo
zdravila, ki so namenjena:
1. preprečevanju, stabilizaciji in
zmanjševanju krvnega strdka (acetilsalicilna kislina in po učinku
sorodna zdravila, antikoagulansi)
2. zmanjševanju presnovne potrebe srčne mišice (nitrati, zaviralci
beta, zaviralci kalcijevih kanalov)
3. preprečevanju nenormalne krčljivosti koronarne arterije (zaviralci
kalcijevih kanalov)
4. odstranjevanju bolečine.
Kako zdravimo stabilno angino
pektoris?
Ker so vzrok za angino pektoris zožene
venčne arterije, je najbolje, da arterije razširimo (dilatiramo) s
posebnimi balonskimi katetri (postopek imenujemo perkutana koronarna
angioplastika). Druga možnost je, da srčni kirurg očisti venčno arterijo
(postopek imenujemo endarteriektomija), ali da premosti zoženo/zamašeno
arterijo s pomočjo obvoda (angleško bypass). Poleg tega napade angine
pektoris lajšamo in preprečujemo s splošnimi ukrepi in z zdravili.
Med splošne ukrepe sodi zmanjšanje dejavnikov
tveganja za aterosklerozo. Kadilci z angino pektoris morajo takoj
opustiti to škodljivo razvado, ker pospešuje razvoj ateroskleroze.
Poleg tega nikotin oži krvne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje
srčni utrip. Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Priporočamo
zmerno telesno aktivnost. Bolnik naj se fizično obremenjuje, kolikor
se največ more, ne da bi ob tem izzval napad angine pektoris. Vzdrževanje
dobre telesne kondicije je eno poglavitnih priporočil. Priporočamo
vsak dan eno- do dveurni sprehod po svežem zraku. Telesna aktivnost
vpliva na razvoj obvodnih žil, ki vodijo dodatno kri v srčno mišico.
Tako bo bolnik sčasoma zmogel več. Z dieto in zdravili moramo znižati
maščobe v krvi, če so previsoke. Potrebno je zdravljenje sladkorne
bolezni in visokega tlaka. Če bolnik le more, naj se nauči mirnega
načina življenja in sprostitve. Bolnik se mora razbremeniti prekomernega
dela. Potrebuje urejen ritem dela in počitka. V hladnih mesecih naj
nosi topla oblačila in rokavice. Izogiblje naj se hoje v vetru in
snežnem metežu, ker je to velika obremenitev za srce.
Za zdravljenje angine pektoris uporabljamo
nitrate in njim sorodna zdravila, zaviralce beta in zaviralce kalcijevih
kanalov. Vsi bolniki s stabilno angino pektoris naj prejemajo tudi
majhen odmerek acetilsalicilne kisline (100 mg do 325 mg Aspirina
ali sorodnega preparata), seveda če nimajo kontraindikacij za to zdravilo.
Več o tem zdravilu najdete v poglavjih o zdravljenju srčnega infarkta
(str. 87), možganske kapi (str. 124) in bolezni arterij (str. 117).
Kako zdravimo nestabilno angino
pektoris?
Pri kritično zoženi koronarni arteriji
moramo poskrbeti, da preprečimo dodatno nastajanje krvnega strdka,
že nastal strdek pa zmanjšamo. V ta namen uporabljamo acetilsalicilno
kislino in sorodno delujoča zdravila ter antikoagulanse. Preprečiti
je treba tudi refleksno zožitev koronarne arterije, ki nastane zaradi
snovi iz krvnih strdkov - ustrezna zdravila so zaviralci kalcijevih
kanalov. Poleg tega se moramo truditi, da bolnikovo srce porablja
tako malo kisika, da mu za presnovne potrebe zadošča majhen dotok
arterijske krvi skozi ožino - to omogoči zdravljenje z nitrati, zaviralci
beta in zaviralci kalcijevih kanalov. Srčno obremenitev bodo zmanjšala
tudi zdravila, ki jih bolnik jemlje proti zvišanemu krvnemu tlaku
in proti prevelikemu delovanju žleze ščitnice. Dovod kisika bomo povečali,
če bomo odpravili slabokrvnost (anemijo). Vsako tako zdravljenje pomaga
pri angini pektoris in ga moramo nadaljevati in po potrebi prilagoditi
novi situaciji, predvsem pa je treba upoštevati, da je pri mirovanju
poraba kisika v srcu manjša, zato sodi vsak bolnik z nestabilno angino
pektoris v posteljo.
Zdravljenje nestabilne angine pektoris
torej zahteva mirovanje, spremljanje krivulje EKG, merjenje tlaka
in pulza ter spremljanje EKG med napadi bolečin. Od zdravil bomo največkrat
uporabili nitroglicerin v infuziji, infuzijo heparina, intravenske
odmerke blokatorja receptorjev beta in dnevno tableto Aspirina. Izjemoma
bomo morali ob hudih bolečinah uporabiti injekcijo morfija.
Omenili smo, da je nestabilna angina
pektoris nevarno stanje, ker se lahko konča s srčnim infarktom ali
pa celo z nenadno smrtjo. Zaradi tega pri zdravljenju z zdravili ne
vztrajamo predolgo. Če se kljub primernemu zdravljenju napadi ponavljajo,
moramo že v prvih 24 urah napraviti rentgensko preiskavo - slikanje
koronarnih arterij (koronarografija). Pri tej preiskavi odkrijemo
zožitve, ki so odgovorne za zmanjšanje dovoda kisika k srčni mišici.
Velikokrat je možno to ožino razširiti z napihnjenim balončkom in
je s tem problem dostikrat rešen. Če je ožin več in če niso primerne
za širjenje, potem je utemeljena kirurška premostitev zožene koronarne
arterije (oziroma več arterij).
1. Zdravila, ki vsebujejo nitrate
Nitrati razbremenijo srce tako, da
širijo žile dovodnice (vene) v telesu. V razširjenih dovodnicah
je tako več prostora, zato se kri v njih zadržuje dalj časa in se
počasneje vrača v srce, ki je manj obremenjeno in potrebuje manj
kisika. Poleg tega nitrati širijo venčne arterije in obvodne žile
(kolaterale), ki vodijo kri v srčno mišico mimo zožene/zamašene
venčne arterije.
Nitrati zelo hitro vstopajo v kri preko
sluznic v ustih in v črevesju ter celo skozi kožo. Najstarejši nitrat
je gliceriltrinitrat, ki ga uporabljamo za lajšanje napadov angine
pektoris. Na razpolago so nitroglicerinske lingvalete, tablete,
pršilo in tudi nalepke. Nitroglicerin hitro deluje, če ga bolnik
da pod jezik, kjer zdravilo z lahkoto skozi sluznico prestopa v
krvne žile, ki so pod jezikom zelo številne. Kri odnese nitroglicerin
do srca, kjer pomaga že po 1 ali 2 minutah. Lingvaleto (tableto)
bolnik položi pod jezik in počaka, da se raztopi. Bolnik naj je
ne požre, zadržuje naj tudi slino v ustih. Učinek pršila je hitrejši
od tablete (lingvalete), ki se mora najprej raztopiti.
Po nitroglicerinu bolečina hitro preneha.
Bolnik ima hkrati občutek polnosti, toplote in utripanja v glavi.
Če angina pektoris ne popusti po 5 minutah, lahko bolnik uporabi
dodatni odmerek nitroglicerina. Če tudi ta ne pomaga, lahko po 5
minutah vzame še tretji nitroglicerin. Če tudi po treh nitroglicerinih
napad ne mine, bolnik potrebuje zdravniško pomoč, ker gre lahko
za nestabilno angino pektoris ali srčni infarkt.
Nitroglicerin preneha delovati, če
je izpostavljen vlagi in sončni svetlobi, zato je uporaba omejena
na nekaj mesecev po odprtju stekleničke. Bolnikom svetujemo, da
imajo nekaj tablet nitroglicerina stalno pri sebi, da si lahko vedno
pomagajo, če bi dobili napad - ostalega naj hranijo v hladilniku.
Nitroglicerin lahko bolnik vzame tudi za preprečevanje, tj. še preden
se napad razvije (če, denimo, vnaprej ve, da bo izpostavljen naporu,
ki običajno izzove napad, pa se temu naporu ne more izogniti).
Delovanje gliceriltrinitrata je kratkotrajno
in omejeno na nekaj minut. Da bi bolnika za dalj časa zaščitili
pred napadi angine pektoris, so razvili dolgo delujoče nitroglicerinske
preparate. Ti pa ob napadih angine pektoris ne pomagajo tako zelo
kot gliceriltrinitrat. Dolgo delujoče nitrate (v obliki kapsul in
tablet) lahko bolnik požre, nitroglicerin pa se vsrka v kri skozi
črevesje. Bukalete si bolnik namesti ob dlesni, da se zdravilo vsrka
skozi ustno sluznico. Precej razširjeni so nitroglicerinski obliži,
iz katerih se nitroglicerin počasi sprošča in skozi kožo vstopa
v telo. Obliž je treba namestiti na del telesa, ki leži višje od
trebušne prepone, npr. na prsni koš.
Slaba stran nitratov je, da postanejo
neučinkoviti, če so v krvi stalno prisotni. Pravimo, da se razvije
toleranca. Nitroglicerin namreč širi žile s pomočjo encimskega sistema,
ki se po nekaj urah izčrpa. Takrat nitroglicerin preneha delovati.
Na srečo se encimski sistem hitro obnovi, če nekaj ur ni izpostavljen
nitroglicerinu, zato nitrate odmerjamo tako, da vsaj 8 ur na dan
v krvi ni zdravila. Več o nitratih najdete v poglavjih o zdravljenju
srčnega infarkta (str. 87).
Od kratko delujočih nitratov je pri
nas na voljo gliceriltrinitrat v obliki lingvalete, tablete in pršila
ter izosorbiddinitrat v obliki lingvalete. Od dolgo delujočih nitratov
so registrirani gliceriltrinitrat v obližih ter tabletah in kapsulah
s podaljšanim sproščanjem, izosorbiddinitrat, izosorbidmononitrat
ter pentaeritritiltetranitrat.
| ZDRAVILA |
| Angised tablete z 0,5 mg gliceriltrinitrata |
| Dilcoran 80 tablete z 80 mg pentaeritritiltetranitrata |
| Imdur 60 mg tablete s 60 mg izosorbidmononitrata |
| Iso Mack retard kapsule z 20 mg izosorbiddinitrata |
| Isomonat 20 tablete z 20 mg izosorbidmononitrata |
| Lomilan tablete s 5 mg in 20 mg izosorbiddinitrata |
| Monosan 20 mg tablete z 20 mg
izosorbidmononitrata |
| Monosan 40 mg tablete s 40 mg izosorbidmononitrata |
| Mono-5-Wolff 20 tablete z 20 mg
izosorbidmononitrata |
| Mono-5-Wolff 40 tablete s 40 mg izosorbidmononitrata |
| Nitrobukal bukalete z 2 mg in
5 mg gliceriltrinitrata |
| Nitroderm TTS 10 obliž s 50 mg gliceriltrinitrata |
| Nitro-Dur 0,2 mg/h obliž s 40
mg gliceriltrinitrata |
| Nitro-Dur 0,4 mg/h obliž z 80 mg gliceriltrinitrata |
| Nitro-Dur 0,6 mg/h obliž s 120
mg gliceriltrinitrata |
| Nitroglycerin lingvalete z 0,5 mg gliceriltrinitrata |
| Nitroglycerin kapsule z 2,5 mg
gliceriltrinitrata |
| Nitrolingual pršilka z 12,2 ml gliceriltrinitrata |
| Nitronal ampule s 50 mg gliceriltrinitrata |
| Nitrong tablete s 6,5 mg gliceriltrinitrata |
| Olicard 40 retard kapsule s 40
mg izosorbidmononitrata |
| Olicard 60 retard kapsule s 60 mg izosorbidmononitrata |
| Pektrol tablete s 40 mg in 60
mg izosorbidmononitrata |
| Pentoral kapsule s 50 mg pentaeritritiltetranitrata |
| Pentoral tablete z 80 mg pentaeritritiltetranitrata |
| Plodin tablete z 20 mg in 40 mg izosorbidmononitrata |
| Sadodil lingvalete s 5 mg izosorbiddinitrata |
| Sadodil retard kapsule z 20 mg izosorbiddinitrata |
| Sustac forte tablete s 6,4 mg
gliceriltrinitrata |
| Sustac mite tablete z 2,6 mg gliceriltrinitrata |
| Tinidil lingvalete s 5 mg izosorbiddinitrata |
2. Zdravila, ki vsebujejo nitratom
sorodne učikovine
Mednje sodita molsidomin in nikorandil.
Molsidomin podobno kot nitrati širi žile dovodnice, zato se več
krvi zadrži v njih in manj krvi priteka v srce. S tem je srce razbremenjeno,
potreba po kisiku v srčni mišici pa se zmanjša. Molsidomin uporabljamo
za preprečevanje napadov angine pektoris. Poročajo, da je toleranca
redkejša kot pri nitratih. Molsidomin uporabljamo predvsem kot zamenjavo
za nitrate, če njihovih stranskih učinkov bolnik ne prenaša.
Tudi nikorandil razbremeni srce s širjenjem
žil dovodnic. Tako zmanjša porabo kisika v srcu, poleg tega pa širi
venčne arterije. Toleranca za nikorandil je v primerjavi z nitroglicerinskimi
zdravili redkejša. Nikorandil uprabljamo za preprečevanje napadov
angine pektoris.
| ZDRAVILA |
| Corvaton tablete z 2 mg molsidomina
|
| Stimokal tablete 10 mg tablete z 10 mg nikorandila |
| Stimokal tablete 20 mg tablete
z 20 mg nikorandila |
3. Zdravila, ki vsebujejo zaviralce
beta
Zaviralci beta zmanjšujejo srčni utrip,
pa tudi hitrost, s katero se srce ob posameznem utripu skrči. Poraba
kisika v srcu se zato zmanjša, napadi angine pektoris ob fizičnih
naporih pa so redkejši. Zaviralci beta so posebej primerni za bolnike,
ki so preboleli srčni infarkt. Izogibljemo se jih, če imajo bolniki
poleg angine pektoris še srčni blok, motnje v prekrvitvi udov ali
astmo. Če bolnik na hitro preneha jemati zaviralce beta, se lahko
angina pektoris poslabša - nastopi lahko celo srčna kap. Zato zaviralce
beta ukinjamo postopoma. Več o zaviralcih beta najdete v poglavjih
o visokem krvnem tlaku (str. 47), srčnem infarktu (str. 91), srčnem
popuščanju (str. 84) in motnjah ritma (str. 96).
Pri nas so registrirani naslednji zaviralci
receptorjev beta, ki jih naštevamo z generičnimi imeni: metoprolol,
atenolol, propranolol, penbutolol, pindolol, oksprenolol, celiprolol,
karvedilol in bisoprolol.
| ZDRAVILA |
| Atenolol tablete s 50 in 100 mg
atenolola |
| Betapressin tablete s 40 mg penbutolola |
| Bloxan tablete s 100 mg metoprolola |
| Concor 5 tablete s 5 mg bisoprolola |
| Concor 10 tablete z 10 mg bisoprolola |
| Dilatrend 25 tablete s 25 mg karvedilola |
| Hiperdon dražeji s 160 mg oksprenolola
in 20 mg klortalidona |
| Inderal tablete s 40 mg in 80 mg propranolola |
| Inderal LA kapsule s 160 mg propranolola |
| Ormidol tablete s 100 mg atenolola |
| Propranolol tablete s 40 mg in
80 mg propranolola |
| Selectol tablete z 200 mg celiprolola |
| Tenormin tablete s 100 mg atenolola |
| Tenzimet tablete z 10 mg pindolola in 5 mg klopamida |
| Trasicor 80 tablete z 80 mg oksprenolola |
| Velorin tablete s 100 mg atenolola |
4. Zdravila, ki vsebujejo zaviralce
kalcijevih kanalov
Zaviralci kalcijevih kanalov širijo
koronarne arterije in s tem izboljšajo oskrbo srca s kisikom. Poleg
tega znižujejo krvni tlak, zato srce z večjo lahkoto črpa kri v
aorto. Nekateri zaviralci kalcijevih kanalov (verapamil in diltiazem)
zmanjšajo srčni utrip in hitrost, s katero se srce ob posameznem
utripu skrči. Zaradi tega se poraba kisika v srcu zmanjša, napadi
angine pektoris pa so redkejši in manj hudi. Zaviralci kalcijevih
kanalov so posebej učinkoviti pri angini, ki nastane zaradi krča
(spazma) venčne arterije. Za preprečevanje napadov angine pektoris
uporabljamo samo dolgo delujoče zaviralce kalcijevih kanalov. Kombiniramo
jih (razen verapamila in diltiazema) lahko z zaviralci receptorjev
beta. Takšna kombinacija ima močnejši učinek. Zaviralci kalcijevih
kanalov so posebej primerni za zdravljenje angine pektoris, kadar
zaviralci receptorjev beta ne pridejo v poštev (pri bolnikih z astmo
in motnjami v prekrvitvi okončin). Več o zaviralcih kalcijevih kanalov
najdete v poglavjih o zdravljenju visokega krvnega tlaka (str. 49)
in o motnjah ritma (str. 96, 97).
Na voljo so naslednji zaviralci kalcijevih
kanalov, ki jih naštevamo z generičnimi imeni: verapamil, diltiazem,
nifedipin, nikardipin, nitrendipin, amlodipin, lacidipin, nimodipin,
nisoldipin, isradipin in mibefradil.
| ZDRAVILA |
| Adalat kapsule z 10 mg nifedipina |
| Adalat Oros 30 tablete s 30 mg nifedipina |
| Adalat Oros 60 tablete s 60 mg
nifedipina |
| Aldizem tablete s 60 mg in 90 mg diltiazema |
| Amlopin tablete s 5 in 10 mg amlodipina |
| Barizin dražeji z 20 mg nikardipina |
| Barizin forte dražeji s 40 mg
nikardipina |
| Cordipin tablete z 10 mg nifedipina |
| Cordipin retard tablete z 20 mg
nifedipina |
| Cordipin XL tablete s 40 mg nifedipina |
| Diltiazem tablete s 30 mg, 60
mg in 90 mg diltiazema |
| Isoptin RR tablete z 240 mg verapamila |
| Isoptin 40 tablete s 40 mg verapamila |
| Isoptin 80 tablete z 80 mg verapamila |
| Isoptin 120 tablete s 120 mg verapamila |
| Isoptin ampule s 5 mg verapamila |
| Lacipil tablete s 4 mg lacidipina |
| Lekoptin dražeji z 80 in 120 mg verapamila |
| Lekoptin mite dražeji s 40 mg
verapamila |
| Lekoptin retard tablete z 240 mg verapamila |
| Lekoptin ampule s 5 mg verapamila |
| Nifecard tablete z 10 mg nifedipina |
| Nifecard retard retardne tablete
z 20 mg nifedipina |
| Nifecard XL tablete s 30 in 60 mg nifedipina |
| Nifedipin tablete z 10 mg nifedipina |
| Nimotop tablete s 30 mg nimodipina |
| Nimotop S tablete s 30 mg nimodipina |
| Posicor tablete s 50 mg in 100 mg mibefradila |
| Syscor tablete s 5 mg nisoldipina |
| Syscor 10 tablete z 10 mg nisoldipina |
| Tarfa kapsule s 180 mg verapamila
in 2 mg trandolaprila |
| Tenzipin retard tablete s 5 mg isradipina |
| Unipres 10 tablete z 10 mg nitrendipina |
| Unipres 20 tablete z 20 mg nitrendipina |
| Verapamil tablete z 80 mg in 120
mg verapamila |
| Verapamil ampule s 5 mg verapamila |
5. Zdravila, ki vsebujejo acetilsalicilno
kislino in sorodna zdravila
Acetilsalicilna kislina se uporablja
kot zaviralec zlepljanja trombocitov in tako zavira nastajanje in
veeanje krvnih strdkov v koronarnih arterijah. Zadošea 350 mg dnevno,
obstajajo pa tudi študije, ki so dokazale ueinkovitost dnevnega
odmerka 100 mg. Ueinkovitost Aspirina je dokazana v številnih študijah.
Ne smejo ga jemati bolniki, ki imajo ulkusno bolezen želodca ali
dvanajstnika. Poveeuje možnost nastanka krvavitve iz zgornjih delov
prebavil.
Poleg znanega Aspirina obstajajo preparati
acetilsalicilne kisline z dodatkom alkalnih snovi, ki zmanjšujejo
delovanje zdravila na želodeno sluznico. Tak preparat je Andol,
ki obstaja v tableti 100 mg. Imamo pa še Baludon (ta preparat vsebuje
mikrokroglice in tako zmanjša vplive na sluznico prebavil), ki je
na razpolago v 500-miligramski obliki - zadošea 250 mg dnevno.
Tiklopidin je podobno kot acetilsalicilna
kislina sredstvo, ki zmanjšuje zlepljanje trombocitov. Predpisujemo
ga 250 mg na 12 ur. Uporabljamo ga, ee bolniku zaradi želodene razjede
ne smemo predpisati zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino.
Abciximab (komercialno ime je Reo Pro)
je predstavnik zelo ueinkovitih preparatov, ki prepreeujejo vezavo
med trombociti in nastanek krvnega strdka. Ta zdravila najveekrat
uporabimo med poskusom mehanienega širjenja koronarne arterije.
Nevaren zaplet pri tem posegu je nastanek krvnega strdka, ki lahko
povsem zapre prej samo zoženo arterijo. Posledica je lahko sreni
infarkt z vsemi, tudi najhujšimi posledicami. Dosti od teh komplikacij
je prepreeila prav uvedba te skupine zdravil.
| ZDRAVILA |
| Acetysal tablete s 300 mg in s
500 mg acetilsalicilne kisline |
| Albol tableta s 300 mg acetilsalicilne kisline |
| Andol 100 tablete s 100 mg acetilsalicilne
kisline |
| Andol tablete s 300 mg acetilsalicilne kisline |
| Aspirin 100 tablete s 100 mg acetilsalicilne
kisline |
| Aspirin 500 tablete s 500 mg acetilsalicilne
kisline |
| Aspirin direkt žvečljive tablete
s 500 mg acetilsalicilne kisline |
| Aspirin protect 100 tablete s 100 mg acetilsalicilne
kisline |
| Baludon tablete s 500 mg acetilsalicilne
kisline |
| Nu-Seals 75 tablete s 75 mg acetilsalicilne kisline |
| Nu-Seals 300 tablete s 300 mg
acetilsalicilne kisline |
| Persantin tablete s 75 mg dipiridamola |
| Tagren tablete s 250 mg tiklopidina |
6. Zdravila, ki preprečujejo
strjevanje krvi (antikoagulantna zdravila)
Antikoagulantna zdravila so pomembna
pri preprečevanju nastanka in širjenja krvnega strdka v koronarni
arteriji. Prejšnja skupina zdravil vpliva na krvne ploščice (trombocite),
antikoagulantna zdravila pa vplivajo na plazemske dejavnike, ki
povzročajo strjevanje krvi. Med nestabilno angino pektoris redno
uporabljamo heparin. Do sedaj smo to zdravilo dajali v stalni infuziji
in ob tem kontrolirali njegovo učinkovanje s pogostimi kontrolami
krvi. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo heparinski preparati
z nizko molekularno težo (npr. dalteparin). Prednost teh je v dajanju
pod kožo dvakrat dnevno, kontrole krvi niso potrebne, učinkovitost
pa je enaka kot pri heparinu, ki se daje v trajni infuziji.
Zdravljenje s heparinom dokazano zmanjšuje
nevarnosti nestabilne angine pektoris (nastanek srčnega infarkta,
nenadne smrti) in to bolj kot samo zdravljenje z Aspirinom. Najboljše
rezultate pa je v študijah pokazalo kombinirano zdravljenje s heparinom
in Aspirinom. Antikoagulantna zdravila, ki jih dajemo skozi usta
(npr. varfarin) med nestabilno angino pektoris, ne pridejo v poštev,
čeprav so pokazala zmerno pozitivne učinke. Nevarnost antikoagulantnih
zdravil so krvavitve in nagnjenost bolnika h krvavitvam, zato heparina
ne bomo dajali med aktivno krvavitvijo (npr. iz prebavil) ali neposredno
po njej. Do krvavitev pride pri 10 % zdravljenih bolnikov, vendar
do resne krvavitve samo v 2 %. Pojavila so se že nova zdravila,
ki obetajo še boljše učinkovanje na krvne strdke z manj komplikacijami
(npr. hirudin, hirulog), vendar še niso pripravljena za širšo klinično
uporabo. Več o zdravilih, ki preprečujejo strjevanje krvi, glej
v poglavju o antikoagulantnem zdravljenju srčnih bolnikov (str.
145).
| ZDRAVILA |
| Fragmin ampule z 2.500, 5.000
in 10.000 enot dalteparina |
| Frahepan injekcije ampule s 3.000 enot certroparina |
| Fraxiparine injekcijske brizge
z 0,3 ml, 0,6 ml in 0,8 ml nadroparina |
| Heparin ampule s 25.000 enot heparina |
| Innohep brizge z 0,35 ml in z
2 ml tinzaparina |
|
55 |