Antikoagulacijsko zdravljenje srčnih bolnikov
Polona Peternel

V normalnih razmerah se kri v srcu ne strjuje, temveč se skozi srčne zaklopke prosto pretaka iz preddvorov v prekate. Tako srčne zaklopke kot tudi notranja površina srčnih votlin so odeti z gladko drsečo ovojnico, imenovano endokard, na katero se krvni elementi ne lepijo. Pri številnih srčnih boleznih, povezanih s prizadetostjo zaklopk, endokarda ali srčne mišice se tok krvi v srcu spremeni. Zaradi prirojenih nepravilnosti ali bolezenskih dogajanj se srčne zaklopke zožijo ali pa se ne zapirajo več popolno. Posledica je zastajanje in/ali vrtinčenje krvi ob bolni zaklopki. Tudi bolezni, ki prizadenejo srčno mišico in povzročijo njeno nepravilno krčenje, npr. akutni srčni infarkt, lahko privedejo do spremenjenega toka krvi v srcu. Ob atrijski fibrilaciji, pogosti motnji srčnega ritma, nastajajo v levem srčnem preddvoru turbulentni tokovi krvi. Zaradi vseh naštetih okoliščin obstajajo možnosti za nastajanje strdkov (trombov) v srcu. Tudi vstavljena umetna srčna zaklopka, ki v nasprotju z naravno ni zaščitena pred zlepljanjem krvnih elementov, pomeni veliko nevarnost za nastajanje strdkov v srcu.

Če se del strdka odtrga in zaide v krvni obtok, ga ta nosi po telesu vse do mesta, kjer je strdek večji od premera arterije. Na tem mestu se strdek zagozdi, zamaši žilo in prepreči dotok krvi v prizadeto območje - nastopi embolija. Najpogosteje (kar v 90 %) zaide strdek v eno izmed možganskih žil in povzroči možgansko kap. V drugih primerih se strdek zagozdi v arterijah udov ali kjer koli drugje v telesu. Ocenjujejo, da je okoli 20 % možganskih kapi povzročenih z embolijo, ki izvira iz srca. Pri mladih osebah je delež bolnikov z možgansko kapjo, ki jo povzroči embolija, izvirajoča iz srca, še večji, znaša 22-39 %.

Nevarnost nastanka možganske embolije pri srčnih bolnikih je največja pri revmatični stenozi mitralne zaklopke. Ocenjujejo, da letno doživi embolijo 10 % bolnikov z revmatično mitralno stenozo, z nastopom atrijske fibrilacije pa se ta zaplet še močno poveča. Sorazmerno majhno nevarnost možganske embolije pomeni atrijska fibrilacija po 65. letu starosti. Možganska kap prizadene okoli 5 % bolnikov letno. Ker je teh bolnikov veliko, nevarnost možganske embolije pa se s starostjo veča, je ravno atrijska fibrilacija po 65. letu starosti najpogostejši vzrok za nastanek možganske kapi embolične narave.

Učinkovitega zdravljenja možganske kapi, ki neredko vodi do hude invalidnosti, za zdaj še ne poznamo. Z antikoagulacijskimi zdravili, s katerimi zmanjšamo strjevanje krvi in s tem možnost za nastanek tromboze v srcu, bistveno zmanjšamo nevarnost pojava embolije.

Na osnovi raziskav, ki so dokazale, da antikoagulacijsko zdravljenje s kumarini prepreči možganske embolije, predpisujemo to obliko zdravljenja bolnikom, ogroženim zaradi strdkov v srcu. Mednje uvrščamo bolnike z:

. umetnimi srčnimi zaklopkami
. revmatično mitralno hibo
. atrijsko fibrilacijo po 65. letu starosti
. atrijsko fibrilacijo pri hipertirozi (do prehoda v sinusni ritem)
. atrijsko fibrilacijo pri organski bolezni srca
. sprednjestenskim srčnim infarktom (prve 3 mesece po akutnem dogodku)
. dilatativno kardiomiopatijo.

S kumarini zdravimo po enakih principih, kot je opisano v poglavju o zdravljenju bolezni ven (str. 140). Ciljni INR pri srčnih bolnikih je 2,0-3,0, pri bolnikih z umetnimi srčnimi zaklopkami pa 2,5-3,5. Antikoagulacijsko zdravljenje s kumarini traja vse življenje oz. do nastopa zadržkov za to obliko zdravljenja - izjema je le akutni sprednjestenski srčni infarkt v sinusnem ritmu, kjer predpisujemo kumarine le 3 mesece.

ZDRAVILA:

Fragmin ampule z 2.500, 5.000 in 10.000 enotami dalteparina

Frahepan injekcije ampule s 3.000 enotami certroparina

Fraxiparine injekcijske brizge z 0,3 ml, 0,6 ml in 0,8 ml nadroparina

Heparin ampule s 25.000 enotami heparina

Innohep injekcije z 0,35 ml in 2 ml tinzaparina

Marivarin tablete s 3 mg varfarina

Pelentan tablete s 300 mg etilbiskumacetata