Vse, kar je živo, potrebuje vodo in hrano. Rastlina ju skozi korenine vsrkava iz zemlje in skozi liste iz zraka. Živalski svet je bolj raznolik. Deževnik npr. je zemljo, iz nje vsrka potrebne snovi in jo izrabljeno izloči. Sesalci so zahtevnejši. Hrano pridobivajo z lovom, trganjem in pobiranjem sadežev, s pašo. Človek je v prehrani najbolj domiseln in ustvarjalen - a lahko tudi požrešen. Možnosti, ki mu jih odpira um, pogosto presegajo njegove potrebe. Tako se zgodi, da mu hrana ne koristi več, ampak škoduje. To ne velja le za sestavo, temveč tudi za količinska razmerja v prehrani. Zelo pomembno je spoznanje, da lahko tudi tisto, kar je sicer zdravo, v pretirani količini vodi v debelost in druge bolezni ter ogroža zdravje.
Danes je v razvitem svetu vsa hrana, dosegljiva v trgovinah ali na trgu, zdrava, saj bi jo sicer zdravstveni in tržni inšpektorji izločili. Bistveno vprašanje pa je, v kolikšni meri je posamezno živilo za zdravje primernejše, varovalno. Dnevna energijska potreba (kalorije) je odvisna od energijske porabe: dela, gibanja, posredno tudi temperamenta. Kdor pretehta vsak korak, porablja manj od tistega, ki je nenehno v gibanju.

Strategija za varovanje zdravja - ne samo srca in ožilja, temveč tudi sicer, pred rakom, boleznimi prebavil, zob, gibal itd. - temelji na zdravem slogu življenja. Ta je odvisen od prehrane, gibanja in odsotnosti zdravju škodljivih razvad, npr. kajenja, pretiranega pitja alkoholnih pijač in še česa. Za seznanjanje z zdravo prehrano si prizadevajo ustanove, kot so ministrstva za zdravstvo, šolstvo in šport, kmetijstvo, Inštitut za varovanje zdravja, pa tudi laične humanitarne organizacije, npr. Društvo za boj proti raku ali Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Hrana in pijača sta lahko način za izražanje pozornosti, ljubeznivosti, ljubezni, gostoljubja, radodarnosti. Hotela, gostinskega lokala, pa tudi domače večerje, na katero smo povabljeni, ne ocenjujemo samo po kakovosti in raznolikosti hrane ter iznajdljivosti njene postrežbe, ampak tudi po količini. Da, že majhnega otroka želita očka ali babica razveseliti z bonboni, čokolado ali torto, čeprav se ubožcu zaradi njegove teže že šibijo nogice. Poznamo tudi rek: "Ljubezen gre skozi želodec." Naj to pomeni, da je prepovedano vse, s čimer hrana ponuja užitek in zadovoljstvo? Nikakor ne! V bistvu je dovoljeno vse, le vprašati se moramo, kdaj, za koga in koliko. Tu velja drugi rek, ki so ga poznali že v starem Rimu: "Ničesar preveč!"
Skrb za ustrezno prehrano se začne v družini in že v najzgodnejših letih. To je nadvse pomembno, kajti težo je zelo lahko pridobiti, a jo je nadvse težko zmanjšati.

Na Slovenskem so bili prvi napotki o prehrani zapisani v času razsvetljenstva, pred dvesto leti. Slovstvo s tega področja v slovenščini se je v zadnjem desetletju zelo obogatilo, deloma z izvirniki, še več s številnimi prevodi. Veliko je bilo napisanega o dietah za zdrave in bolne, poleg tega imamo iz domačih in tujih logov številne kuharske priročnike. Pričujoča knjiga za razliko od njih ni zbirka receptov ali poukov o kuharskih veščinah: bralcu želi predstaviti prehrano iz drugih zornih kotov. Pregledno ga želi seznaniti s prehranjevanjem, prehrano in živili, njihovem izviru, shranjevanju in pripravi. Z nekaj osnovnega kuharskega znanja bi si moral vsakdo že od mladih let znati (ne glede na spol) pripraviti enostavne in okusne jedi, ki jih bo z veseljem zaužil, ki mu bodo potešile lakoto in ki tudi po desetletjih ne bodo pripomogle k okvaram ožilja in drugih organov.

Zdravje je eno samo, celovito in odvisno od normalnega delovanja celotnega telesa. Če smo še ne tako davno poznali preštevilne diete - za srce, žile, jetra, želodec, črevesje, rodila, kožo, za otroke, ženske, moške, mlade in stare - so sodobna spoznanja vse bistveno poenostavila. Kot je zdravje le eno, je tudi prehrana za njegovo ohranjanje ena. Ni napotkov, ki bi varovali le srce in ožilje, ne da bi hkrati zmanjševali možnost raka, preprečevali debelost in mnoge druge zdravstvene težave. Za vsakogar, ki zna in je voljan, je prehrana lahko vir zdravja - v nasprotnem primeru pa tudi vir bolezni. Da je ne bi predstavili le v njeni biološki vlogi, smo k pisanju te knjige poleg zdravnikov povabili še strokovnjake z drugih področij: biologije, etnologije, živilske tehnologije.

Namen Društva za srce je med drugim seznanjanje z zdravim življenjskim slogom in nevsiljiva vzgoja zanj. V okvir teh prizadevanj umeščamo tudi pričujočo knjigo. Upamo, da bo pripomogla k uživanju v okusni prehrani, ki bo hkrati takšna, da bo varovala zdravje do poznih let.

Prof. dr. Josip Turk, dr. med.