Pripoved o zdravju ali bolezni? O njiju se da veliko prebrati v različnih učbenikih. Za mene je bilo to, da si vzamem čas, se sproti zalagam s potrpljenjem in si pozorno prisluhnem, kot tudi sama biti z vsem bitjem opazovani fenomen čudežnega procesa ozdravljenja, izziv, ki se mu nisem mogla upreti. Sprejela sem ga, ker v sebi združuje lepoto in radost bivanja to in zdaj.

Želim si, da bi to knjiga pomagala vsem prizadetim, da ne bi porabljali svoje dragocene moči za "jutri začnem", ampak da bi ga udejanjili že danes, zase, za svoje lastno življenje v polnem pomenu to besede. Kar precej časa sem si potrpežljivo prizadevala, da sem spremenila obstoječi vzorec - hrana kot zdravilo zoper utrujenost. V tej knjigi opisujem vrsto korakov, ki so po mojih izkušnjah potrebni za to, da se spremeni odnos do hrane. Iz začaranega kroga neustreznega miselno-vedenjskega vzorca do hrane ne moremo hitro pobegniti. Znebiti se tako zgodaj pridobljenega in tako izurjenega vzorca je naporno. Nenehno izziva. Ne moremo mimo dejstva, da nas tudi dobesedno ogroža. Vendar nič zato, kajti tudi če se svojemu vedenjskemu vzorcu ne boste odpovedali, se boste v prihodnosti vendarle morali bojevati za kvalitetno življenje. Odložiti se morate sami. Če se odločite za pot temeljitega preurejanja neustreznega miselno-vedenjskega odnosa, se boste spremenili iz sivega povprečja v človeka, ki se ima dovolj rad, da naredi konec utrujajočim in bolečim "jutri začnem zares..."

V procesu oblikovanja novega življenjskega sloga, ko gre za preoblikovanje neustreznega odnosa do hrane, je potrebno ves čas prepletati srčnost in razumnost. Ustrezen odnos do hrane potegne za seboj nekaj na videz majhnih, a pomembnih sprememb v razmišljanju in delovanju.
Veliko mladih deklet in čedalje več mladeničev si želi sanjsko postavo. Zavoljo tega se na žalost zatekajo k škodljivim in zato nesprejemljivim načinom odprave kilogramov. Nekateri skušajo s "salomonsko" rešitvijo (volk sit in koza cela), kar pomeni, da se najprej najedo, a nato vso hrano izbruhajo. Jesti, ampak tako, da se nič ne pozna - kmalu po obroku izbruhajo vse, kar so pojedli (bulimija). Nekateri si skušajo "pomagati" s skoraj popolno odpovedjo hrani. Kot prestrašeni ptički pozobljejo strogo izbrane jedi, ki ne redijo in ki skoraj ne vsebujejo hranljivih snovi (anoreksija).

Naročilnica