Odnos partnerja v nosečnosti
Živjo,
Že par tednom me mučijo določene težave, zaradi katerih se stalno obremenjujem in vrtim v negativnih mislih.
Sem v 6. mesecu nosečnosti, otrok je bil načrtovan in se ga z možem veseliva . Priznam, da sem v tem obdobju nosečniško občutljiva, včasih jokam in pričakujem od moža vse mogoče
On sicer lepo sodeluje v nosečnosti, se pogovarja z otrokom, boža trebuh, včasih me zmasira (če ga prosim), se zanima kako je bilo na pregledu,… Skratka, kar se tega tiče je OK. Ampak meni se še vedno zdi, da premalo. Rada bi od njega več pozornosti, v smislu skupnih sprehodov, da bi sam kaj zorganiziral (recimo kak izlet), se sam kaj spomnil (masaža, romantični večer, …). Priznam, da sem večkrat težila zaradi tega in posledično je vedno vodilo do prepira. Vedno znova mi omeni/se pritoži, da ne more zadovoljiti vseh mojih želja, da kar koli naredi ni dovolj dobro, in posledično imam občutek, da se je začel umikati, bežati pred mano. Meni je šele sedaj kapnilo, da tako ne gre več, da se moram tudi jaz skulirati, da ne morem stalno nekaj zahtevati in je potrebno tudi njega razumeti, ker ima naporno službo in potrebuje tudi čas zase.
Sedaj se trudim, da poskušam razumeti, mu pustim njegov čas,… Problem pa je, ker se še vedno počutim zapostavljeno. Rada bi več njegove pozornosti, skupnega časa (kvalitetnega), vendar ko mu to omenim, je vedno ogenj v strehi. Postal je zadirčen, vsako stvar vzame kot napad nanj, čeprav imam občutek da manj težim. Poskušam na 100 in en način, ampak težko prideva do normalne debate. Pravi mi, da sem preveč občutljiva, da naj počakam še par mesecev in bo potem vse drugače (ne bom več občutljiva in vse videla negativno). Želela bi si, da bi me razumel, da bi se tudi v teh primerih potrudil in bi videl, da tudi jaz zanj naredim veliko stvari. Da bi znal zorganizirati čas zase in za naju.
Vem, da smo nosečnice v večini primerov občutljive, vendar kaj pa vseeno lahko pričakujemo od partnerjev? Malo sem jezna nanj, ker se mi zdi da se moram sedaj ukvarjati z njim in njegovimi težavami, ne pa da bi uživala v nosečnosti Kakšen komentar?
Veliko partnerstev gre narazen ko je ženska noseča in ko se otrok rodi, takrat se pokaže pravi obraz moškega. Lahko je otrok zaželen, načrtovan ko se otrok rodi se moški nekako oddaljijo od vsega, ženska je preokupirana z otrokom, moški se počuti nezaželenega začne pogledovati za drugimi, sledijo prevare itd…Upam da pri tebi ne bo tako.
Točno takšna je bila moja žena. Ampak tudi, ko ni bila noseča. Saj tudi ti verjetno nisi bila že prej nič boljša in tole ni samo posledica hormonov. Ves čas je težila z pozornostjo, kako se nič ne spomnim, kako potrebuje mojo bližino…. Več kot sem naredil, bolj kot sem se trudi, bolj je bila zahtevna, bolj je jamrala. Po dveh letih sem imel vsega dovolj (nisva imela otrok), enostavno sem se izselil (živela sva v zgornjem nadstropju njenih starih staršev). Sedaj živim podnajemniško, od plače mi ne ostane nič, ko poravnam stroške, sem na pozitivni nuli. Ampak tudi za milijon se ne vrnem k njej. Resno.
OMB, sem ženska, pa sem kar živčna ratala zraven.
Kaj je s tabo? Si že slišala za realno življenje? Če bi rada sveče po stanovanju, si jih prižgi. Če bi rada romantično večerjo, pokliči v restavracijo, rezerviraj in povabi moža. A ne hodiš v službo, da imaš čas tuhtati o osladnih bedarijah?
V nosečnosti lahko uživaš deset ur na dan, ko moža ni doma, ampak ne, zažiraš ga še tiste tri, štiri ure, ko revež pride na površje po zrak, ker ti hočeš – TI TI TI – uživati 16 ur na dan.
Kaj šele bo, ko bo prišel otrok. Razvajena princeska si, kaj so tvoji starši delali s tabo 18 let, da nisi niti povohala realnega življenja? In ne sklicuj se na hormone, oni niso krivi, da si razvajena.
eno je, da so ti hormoni popi++++
drugo je, da misliš, da si sedaj center vesolja samo zato, ker si noseča, umiri se. Moški nosečnosti ne more in ne zna doživljati kot ženska, saj telesno ne doživlja ničesar in tako tudi čustveno začne prav doživljat otroka šele po rojstvu.
tretjič, če ti brez besed in prošenj masira noge, se zahvali bogu za takega moškega in bodi TIHO.
On nima nobenih težav, ti jih imaš.
A pred nosečnostjo sta se sprehaja, hodila na izlete na njegovo pobudo, te je redno masiral ali samo zdaj med nosečnostjo želiš, da je on nekaj, kar nikoli ni bil? Torej, se je kar naenkrat spremenil ali imaš ti kar naenkrat nerealna pričakovanja?[/quote]
po moje je tole ključni moment … kako je bilo PRED nosečnostjo?
in še nekaj … če se mu zdaj ne da na izlet (kolikokrat v zadnjem mesecu sta šla kam? izlet, kino? večerja?…), se mu ne bo dalo niti ko bo otrok rojen. To pa ne bo ok, ker otrok rabi spremembo okolja, če boš sama z njim okol hodila, pa ne boste povezana družina, kar nikakor ni ok.
torej … skuliraj se, naredi ti kaj v smeri sprememb, ki jih pričakuješ, ampak vseeno bodi pozorna na njegove odzive, komentarje, pripravljenost iti se družino!
ni vse v hormonih veš, zato ne zvračaj toliko krivde nanje in poskusi realno pogledat na problem, ki v tvoji hiši očitno je.
Moški je reagiral čisto po moško. Nikoli nič ne stori prav, posledično se umakne. Najbrž razume da je tako, zato ker ve da si noseča. Ampak če se ne boš umirila boš imela probleme. Vprašaj ga kdaj kako je blo v službi, kako se kaj on počuti itd. Boš takoj dobila drugačne signale. Zadirčen je pa zato ker si ga spravila pod stalni pritisk in nikoli ne naredi nič dobrega.
On nima nobenih težav, ti jih imaš.
A pred nosečnostjo sta se sprehaja, hodila na izlete na njegovo pobudo, te je redno masiral ali samo zdaj med nosečnostjo želiš, da je on nekaj, kar nikoli ni bil? Torej, se je kar naenkrat spremenil ali imaš ti kar naenkrat nerealna pričakovanja?[/quote]
po moje je tole ključni moment … kako je bilo PRED nosečnostjo?
in še nekaj … če se mu zdaj ne da na izlet (kolikokrat v zadnjem mesecu sta šla kam? izlet, kino? večerja?…), se mu ne bo dalo niti ko bo otrok rojen. To pa ne bo ok, ker otrok rabi spremembo okolja, če boš sama z njim okol hodila, pa ne boste povezana družina, kar nikakor ni ok.
torej … skuliraj se, naredi ti kaj v smeri sprememb, ki jih pričakuješ, ampak vseeno bodi pozorna na njegove odzive, komentarje, pripravljenost iti se družino!
ni vse v hormonih veš, zato ne zvračaj toliko krivde nanje in poskusi realno pogledat na problem, ki v tvoji hiši očitno je.[/quote]
Ne ga srat? Od kdaj pa to?
On nima nobenih težav, ti jih imaš.
A pred nosečnostjo sta se sprehaja, hodila na izlete na njegovo pobudo, te je redno masiral ali samo zdaj med nosečnostjo želiš, da je on nekaj, kar nikoli ni bil? Torej, se je kar naenkrat spremenil ali imaš ti kar naenkrat nerealna pričakovanja?[/quote]
Avtorica je razvajena in sama ne nudi ničesar od drugih pričakuje vse. Mož bo kmalu pakiral kufre in jo pustil.
Ni res, da ne nudim ničesar, vsak dan ga vprašam kako je bilo v službi, se zanimam za njegovo počutje, ga vprašam za mnenje za vsako stvar, mu skuham kosilo, velikokrat se mu prilagodim pri določenih stvareh,… Vendar ja, sem pa tudi kdaj sitna in si včasih ne dovolim videti, kaj vse tudi on naredi zame oz. bi rada druge stvari.
Se pa učim oz. trudim za odnos!
No, jaz sem v osmem mesecu nosečnosti, pa ti lahko povem, da sem postala resnično živčna, ko sem te brala. Res imaš težave le ti in ne on. On ti ni dolžan zapolnjevati in osmišljati življenja, ampak to moraš sama. Hormoni so tebi le priročen izgovor, čez eno leto bo PMS… Pa četudi nam hormoni v nosečnosti res nekoliko podivjajo, mora odrasla, zrela oseba najti eno čustveno ravnovesje in predvsem ne zajedati ljudi, ki so ti na razpolago. Saj niso tvoja boksarska vreča.
Spravi se v red, začni cenit partnerja takega kot je in nehaj neprestano nekaj od njega zahtevati. Osmisli si svoje dneve sama. Če bi šla na izlet, organiziraj ga, zaboga. In potem povabi partnerja zraven. Če bi rada masažo, prosi ga ali pa si jo plačaj. Če se boš znormalizirala, bo tudi partner nekoliko bolj ljubeč, verjemi mi. Sam sprejemaj ga takega kot je, brez neprestanih očitkov. Ker takole revežu najbrž res ni za živet.
…držalo…skupaj s tvojim prvim postom!
avtorica – uživati v skupnem času s s partnerjem, ne pomeni,d a se on zate non stop meče na kolena, da ti non stop nosi neka presenečenja in darilca itd…torej opazi in ceni tudi drobne male pozornosti in stvari…ne samo neka materialna darila in presenečenja…
skupen čas je tudi to,d a ko pride utrujen domov iz dela, da tudi ti njega objameš…in magari samo skupaj malo lenuharita na kavču, ali pa ti njemu zmasiraš podplate…ne vem no, a ti ne uživaš nič v tem sama, ko drugega presenetiš, ali pa mu povzročiš veselje…
jaz ob tem,d a sama se potrudim nekaj za partnerja in ob tem ko vidim,d a je on zadovoljen, to meni da tudi ful energije in sreče…in pravim to so lahko male stvari in uživata skupaj ob njih…in te male stvari ustvarjajo skupen odnos in čas in utrjujejo vez…
torej ne prelagaj vse nanj…tudi ti si njegova partnerka, ne samo on tvoj partner…in odnos je obojestranski…
Jaz bi pa rekla obratno. Veliko partnerstev gre narazen, ko je ženska noseča ali ko se rodi otrok, ker takrat se pokaže pravi obraz ženske. Kot v zgornjem primeru; totalna egocentričnost, posesivnost in tečnoba.
Avtorica, umiri se. Zato, da ne odženeš moža in predvsem zato, da kasneje iz otroka ne boš naredila čustvenega invalida.
po moje je tole ključni moment … kako je bilo PRED nosečnostjo?
in še nekaj … če se mu zdaj ne da na izlet (kolikokrat v zadnjem mesecu sta šla kam? izlet, kino? večerja?…), se mu ne bo dalo niti ko bo otrok rojen. To pa ne bo ok, ker otrok rabi spremembo okolja, če boš sama z njim okol hodila, pa ne boste povezana družina, kar nikakor ni ok.
torej … skuliraj se, naredi ti kaj v smeri sprememb, ki jih pričakuješ, ampak vseeno bodi pozorna na njegove odzive, komentarje, pripravljenost iti se družino!
ni vse v hormonih veš, zato ne zvračaj toliko krivde nanje in poskusi realno pogledat na problem, ki v tvoji hiši očitno je.[/quote]
Ne ga srat? Od kdaj pa to?[/quote]
sprememba okolja ne pomeni vsake par dni dopust, pač pa to, da ga pelješ še kam drugam kot pred domačo hišoblok … sem in tja na izlet in večji ko otrok je, nove izkušnje potrebuje
ne vem pa kaj si prebrala ti …
Poletnodete 🙂
Vesela novica je da sama ustvarjaš te negativne občutke to pomeni da jih tudi sama lahko prenehaš ustvarjati. Vplivati ne moreš na nobeno drugo osebo razen nase zato svoja čustva hitro primi v roke in bodi močna.
Težko je za partnerja, če še sama ne veš točno kaj bi rada (kakšen izlet?). Odloči se sama in nato povabi partnerja zraven. Če bo preutrujen ali se mu pač ne bo dalo pa povabi prijateljico, mamo, …
Poskusi čim večkrat pogledati skozi njegove oči in poišči olajševalne okoliščine- zakaj se tako vede ( v službi je imel slab dan, naporna pot domov, lačen je, skrbi ga za otroka, skrbi ga kakšen oče bo, itd ).
Vzemi vse komentarje kot pomoč k temu da boš postala bolj prizanesljiva do partnerja in mogoče bo to celo na nek način rešilo vajino vezo, ker ga ne boš več dušila z različnimi zahtevami.
Želim ti vso srečo pri porodu.