Ali je še kakšen najstnik, ki lahko cele dneve preživi za računalnikom?
Ne zanima me, če sme, ampak, če zmore. Ker naš bi menda zmogel dva mesca počitnic skupaj. Vmes bi šel le jest in na stranišče. Nobene potrebe po gibanju, po svežem zraku, po druženju.
Je še kakšen tak?
Nekaterim ni potrebno določiti časa za računalnikom, ker jim preprosto dopizdi. Nekateri pa očitno nimajo meja.
Naj se ti besede pozlatijo!!
Sem pa deležna mnogega moraliziranja sorodnikov, ki vidijo, da je to njegov edini interes.
13 let je star. Zna kuhati, poskrbi zase. Ker mora. Za računalnikom pa je, ker hoče.[/quote]
Ti ga poznaš. Pusti to, kar drugi pravijo. Sebe poslušaj in njega.
Lej, okoli mene so se dolgo vsi zgražali, kaj vse dovolim hčerki. Kaj se je izkazalo? Prepovedani sadovi so najslajši. Zdaj ne prepovedujem ničesar več. Če gre ven, hočem vedet samo s kom in kam. Hora legalis je preteklost. In ponavadi ostane kar doma oz. je doma prej kot bi bila, če bi ji določila uro.
Točno ve, katere so njene zadolžitve in kaj mora bit narejeno. In to je to. Če to štima, je preostali čas njen oz. z njim razpolaga po svoji volji.
Ja, saj vem, spet se bo vsul plaz, ampak jaz hči v prvi vrsti pripravljam na samostojnost.
Naj se ti besede pozlatijo!!
Sem pa deležna mnogega moraliziranja sorodnikov, ki vidijo, da je to njegov edini interes.
13 let je star. Zna kuhati, poskrbi zase. Ker mora. Za računalnikom pa je, ker hoče.[/quote]
Ni dobro, da samo čakaš tisti odgovor, ki ga hočeš slišati in potem si pomirjena. To da je najstnik cele dneve za računalnikom je zaskrbljujoče. Ni nujno, lahko pa je to prva oblika zasvojenosti in lahko vodi tudi do drugih oblik zasvojenosti. Vem, da je tudi v Sloveniji nekaj primerov, ki so na plenicah, ker so zasvojeni z računalnikom. Računalnik je zahrbtno sredstvo, ki ubija duha, zato je potrebno čas na računalniku omejiti. Ja, to pomeni nekaj več dela zate z otrokom. Ker je najlažje pustiti otroka, da dela kar hoče. Ampak to ni vzgoja. V takšnem primeru lahko samo upaš, da se bo dobro izteklo, pri vzgoji pa zavestno delaš tako,da veš, da se bo dobro izteklo. Najstnik rabi omejitve in tudi ti mu jih postavi!
Naj se ti besede pozlatijo!!
Sem pa deležna mnogega moraliziranja sorodnikov, ki vidijo, da je to njegov edini interes.
13 let je star. Zna kuhati, poskrbi zase. Ker mora. Za računalnikom pa je, ker hoče.[/quote]
Ti ga poznaš. Pusti to, kar drugi pravijo. Sebe poslušaj in njega.
Lej, okoli mene so se dolgo vsi zgražali, kaj vse dovolim hčerki. Kaj se je izkazalo? Prepovedani sadovi so najslajši. Zdaj ne prepovedujem ničesar več. Če gre ven, hočem vedet samo s kom in kam. Hora legalis je preteklost. In ponavadi ostane kar doma oz. je doma prej kot bi bila, če bi ji določila uro.
Točno ve, katere so njene zadolžitve in kaj mora bit narejeno. In to je to. Če to štima, je preostali čas njen oz. z njim razpolaga po svoji volji.
Ja, saj vem, spet se bo vsul plaz, ampak jaz hči v prvi vrsti pripravljam na samostojnost.[/quote]
Se popolnoma strinjam. Tudi pri nas je enako.
Nisem spraševala glede dovoljenja, da je ves čas za računalnikom, ampak glede njegove sposobnosti, da je.
Jasno, da mu ne dovolimo od jutra do večera. Ko mu oz. ko ni nikogar doma, pa je.
Vprašala sem, če je še kakšen. Oz. če je veliko takšnih. Ki bi bili non stop, če bi jim to dovolili.
Naš ne potrebuje ne druženja z vrstniki, morje mu je odveč, iz stanovanja stopil ne bi, če ga ne bi zvlekli ven, še do kina mu ni. Svoj mir in računalnik.
To me je zanimalo, ne vzgoja. Glede vzgoje se posvetujem s partnerjem, ne na forumu. 🙂
Sprašuješ če zmore. Odgovor je seveda. Danes smo v zelo moderni dobi. Zmore,ker je mlad posledic ne bo čutil. Odgovor je da. Moji bratranci brez PCja ne zmorejo,moja 9 letna sestra je ravnokar dobila na touch PC. Zmore,ni nič takega. To je moj odgovor.
Res je, tudi meni so starši dovolili praktično vse (pomagalo je tudi to, da jih ogromno ni bilo doma) in sem se razvil tako, kot se nikoli ne bi, če bi imel neke restrikcije in prepovedi. Pač sem venomer počel, kar sem želel početi, zato sem, tako mislim, prej prišel v stik z nekim realnim življenjem in prej me je življenje naučilo, da imeti dovoljeno praktično vse, pomeni še nekaj več: da si za vse sam odgovoren. In to spoznanje te lahko udari zelo močno (osebno me je na policijski postaji. Prvič in edinič, kar sem imel stik s policaji, ampak ni bilo niti približno prijetno).
No, okoli l. 2000, nekje pri dvajsetih, sem popolnoma prenehal z alkoholom in drogami ter se posvetil “službi”, ustvarjanju in študiju. Pri dvaindvajsetih sem se selil na svoje in eno leto kasneje sem študij nadaljeval v Ameriki, brez sposojenega tolarja od staršev.
Kar sem želel povedati je to, da restrikcije ne vodijo nikamor. Tudi sam sem večino dneva preživel na internetu in računalniku, čeprav je seveda l. 2000 bil internet precej drugačen kot dandanes, ampak osnovne značilnosti so bile iste: lahko si iz njega potegnil dobro, lahko tudi slabo. Če otrok želi ves dan preživeti na internetu, naj ga, saj to pomeni, da si je tak način preživljanja časa izbral sam. Ampak to ne pomeni, da si mu kot starš dolžan prinašati hrano, kuhati kosilo in pospravljati sobo. Če se odloči za nekaj, kar starši sicer ne podpirajo, potem naj sam poskrbi zase.
Menim, da je eden izmed problemov sodobnih SLO staršev v tem, da sicer otroku puščajo ogromno svobode (kar je pohvalno), obenem pa mu ne dajo vedeti, da je v tej svobodi odgovoren zase. Kuhajo mu kosila, kupujejo pijače, financirajo večerne odhode v mesto, pospravljajo sobo, čistijo, likajo oblačila … sicer nisem ekspert, ampak menim, da se na tak način otrok ne uči odgovornosti zase, temveč nekaj drugega: počnem lahko karkoli, pa še vedno bodo ljudje, ki bodo poskrbeli zame. Jok mali, ne bodo. Življenje bo prišlo prej ali slej.
Ah, no, ti povem praktičen primer: sam sem tudi ves čas preživel pred pc ali pa v naravi, za razna pijanjčevanja (razen ekstra in zelo redki dogodki ter priložnosti, hehe) mi ni bilo mar, pa če tudi me je okolica prepričevala v “njihov” prav. Znam programirati, angleščino govorim ter pišem tekoče, zraven potreniram še kak drug jezik. Res je pa, da sem si včasih privoščil kak dolgotrajni maraton, khm čez 12, ur.
Vsakemu svoje. Bolj kako uro pred PC (not facebook in ostal šmodr, da ne bo pomote), kot pa vsak vikend biti vinjen.
S tem razmišljanjem se v glavnem strinjam.
Predvsem tisti del mi je všeč, ko praviš, naj sicer preživi čas, kakor želi, ampak ob tem naj poskrbi tudi zase. No, mogoče je naš tu še malenkost premlad. Ne za skrb zase, nikakor! Ampak, da bi mu v celoti prepustili odločanje o tem, kaj sme kdaj početi.
Pospravljanje sobe tako velikemu fantu pa mi na misel ne pride. Kosilo sicer skuham za vse, vendar pričakujem, da potem on pripravi večerjo za vse. Itd.
Pa bravo za uspešnost v življenju!! 😉
S tem razmišljanjem se v glavnem strinjam.
Predvsem tisti del mi je všeč, ko praviš, naj sicer preživi čas, kakor želi, ampak ob tem naj poskrbi tudi zase. No, mogoče je naš tu še malenkost premlad. Ne za skrb zase, nikakor! Ampak, da bi mu v celoti prepustili odločanje o tem, kaj sme kdaj početi.
Pospravljanje sobe tako velikemu fantu pa mi na misel ne pride. Kosilo sicer skuham za vse, vendar pričakujem, da potem on pripravi večerjo za vse. Itd.
Pa bravo za uspešnost v življenju!! ;-)[/quote]Ja, seveda, ne poznam njegove starosti. Sem pričakoval bolj tam 3-4 letnik gimnazije, po svojih izkušnjah, saj je bil to čas zame, ko sem ves čas preživel na računalniku. In še odgovor na izvirno vprašanje: internet je, po mojem mnenju, aktivnost, kjer najlažje preživiš 10+ ur. Neskončno materiala, spoznavanje novih ljudi preko klepetalnic… evo, dandanes nisem več toliko na internetu, ampak, če bi mi nekdo zagotovil WC in hrano/pijačo, mislim, da bi zlahka zdržal gor nekaj dni.
Hvala za pohvalo. Saj pravzaprav imam problem s tem, da nisem niti približno skromen in se rad pohvalim. Ampak v tem primeru je bilo z mislimi na to, da ti lahko internet zelo obogati življenje, ker jaz, vsaj tako mislim, bi brez interneta dandanes verjetno opravljal nek čisto xy poklic, ne tega, za katerega sem bil verjetno rojen. Tako, da, ni vse slabo, samo priporočam, da se ga navaja na odgovornost (upam, da to ni zvenelo v tonu pametovanja, ker nočem pametovati, samo svetovati).
Vidiš, tu se začnejo delat napake. Moja hčerka želi biti samostojna. In tudi je v precejšnji meri, če jo primerjam z ostalimi. Ampak…. Ja, vedno obstaja ampak. Če lahko leta z avijonom naokoli, če lahko ima neomejene izhode in obiske to pomeni tudi, da mora prej izpolniti vse svoje obveznosti, da za svoje obisske skrbi sama – se pravi iz svojega denarja kupi hrano in pijači itd. Definitivno pa ne nje, ne njenih obiskov ne mislim strežt jaz.
No, moja dva sinova sta bila ista kot tvoj, popravek, še vedno sta ista.:)) Eden 24, drugi 20 let. Po obdobju igričarstva ju je prijelo obdobje programiranja, oba sta na računalniškem faksu, prvi poleg tudi dela v rač. firmi, se je že usmeril v točno določeno področje, kjer je že strokovnjak. V času 1. letnika gimnazije sta bila oba administratorja /moderatorja na nekih tujih spletnih straneh, potem oblikovanje spletnih strani itd. In ne, jih ne mine, samo računalniške prioritete se spreminjajo.
No, starejši zahaja tudi v fitnes, po moje predvsem zato, da nadoknadi tisti čas, ki ga presedi za compom in da ne zakrni. Mlajši si je kupil uteži in vadi v svoji študentski sobi.:))
Drugače pa je pri nas bilo od malega tako: računalnik uber alles. Sploh ne vem, s čim bi se mulca ukvarjala, če bi živela pred 60 leti.:)) Hvala bogu je vsaj punca pri tem zmerna in se ukvarja z drugimi zadevami.
Kot pravi ena zgoraj, dokler opravi vse ostale zadolžitve in mu ti ne odnašaš riti, se ne sekiraj. Pusti ga, počasi se bo usmeril tudi v druge vode, ne samo v igre in FB, če mu bo računalnik zanimiv in če je tip za raziskovanje, kaj vse računalnik zmore in ga to zanima.