Mame, ali kdaj preberete domače branje namesto svojih otrok?
Prav namesto njega ne, sem pa mu prebrala še enkrat potem, ko je on končal, ker je dislektik in je imel pač blazne probleme z domačim branjem. Ja dokler tega ne doživiš, pač ne veš, kako zgleda eno domače branje za takega otroka, čeprav je bilo meni to v šoli tko fajn in simpl, za eno petico dobit, praktično brez truda.
Ravnokar berem knjigo Lukec in njegov škorec. Zelo zanimiva knjiga–preberite jo, da boste videle, kaj je revščina. No, potem jo bo prebrala še hčerka, nakar bo vsaka od naju ločeno napisala odgovore na vprašanja, ki so jih dobili v šoli. Potem bova primerjali odgovore in bo dopolnila svoje, če ji bo kaj manjkallo oz. ne bo čisto dobro odgovorila.
na takšen način pomagam svojemu otroku. No, sedaj pa v napad, drage dame.
Sama nisem prebrala niti ene knjige kot obvezno čtivo, sem vse prepisala. Ko pa sem bila stara 25 in več sem pa prebrala vso slovensko literaturo. Pod svobodnim soncem in še nekatere tudi po večkrat. Svojim otrokom sem pisala čtiva in jim razlagala vsebine, sedaj pa sta starejši pa sta tudi prebrali marsokatero knjigo same že v srednji šoli in ne po 25 letu tako kot jaz, sta prej dozorele :):).
Uf 1raglja a ti se tudi soočaš s takimi problemi. V bistvu sem to delala v OŠ. Namesto njih nisem nikoli prebrala knjige. Vedno so morali sami prebrati knjigo in napisati obnovo. Ker sta pa dva otroka dislektika, sem te knjige tudi sama prebrala in pregledala obnove. Vendar sem pri popravah obnov zahtevala da sta otroka zraven mene in ko je bilo napisanega kaj nejasnega, sem povprašala kako je mislil/a s tem stavkom. Tako sem prekontrolirala tudi to ali pravzaprav sploh razumeta vsebino knjige. Obnovo smo pa skupaj popravili. Je bila to kar ogromna misija, da smo to naredili in ponavadi smo se je lotili toliko prej, da je bila obnova in vse skupaj končano kak teden pred določenim datumom. Da pa bi jaz prebrala knjigo in jima napisala obnove, tega pa ni bilo. Vsedla sem se zraven samo pri popravah. Pa še to sta morala pisati na računalniku, ker je bilo za njima misija nemogoče prebrat (menjave črk m-n, p-g, o-a itd)
Kot raglja in ceres
Tudi jaz imam dislektika (na razredni stopnji) in je branje seveda nekaj najhujšega (in zamudnega).
Namesto njega ne berem. Sem pa poleg, ko bere (zaenkrat še) na glas. Ko konča knjigo, jo jaz preberem še enkrat na glas, da dobi predstavo nad celotno knjigo.
Pisanje obnove pa zgleda tako, da mi on narekuje vsebino, jaz pa jo sproti tipkam na računalnik. Ko vidi izdelek, se ponavadi krega, da je vsega preveč. Nekako pride(va) do tega, kaj je sploh pomembno in kaj je sploh obnova. Ko mu je napisano všeč, prepiše v zvezek.