Sindikalist Branimir Štrukelj je politični luzer
O odločilnem tednu pogajanj med vlado in politikom Štrukljem
Najvplivnejši sindikalist javnega sektorja Branimir Štrukelj bo v prihodnjih dneh imel odločilno vlogo pri vladnih pogajanjih o varčevanju, racionalizaciji javnega sektorja in krčenju razbohotene javne porabe.
Ker je sindikalist Štrukelj tudi zelo vpliven politik stranke TRS, ki prav te dni z Jankovićevo PS kuje novo levico, se postavlja vprašanje, ali je Štrukelj res samo navaden sindikalist ali tudi vpliven opozicijski politik, ki zlorablja sindikat za obračun s politično konkurenco.
Vpliven politik opozicijske TRS
Štrukelj še zdaleč ni navaden sindikalist, kot se javno rad predstavlja. Mediji le redko zapišejo, da se uvršča tudi med najvplivnejše politike opozicijske stranke TRS, ki je bila ustanovljena pred lanskimi volitvami in se je oklicala za največjo levičarsko stranko v Sloveniji.
Štrukelj je bil nedvomno eden izmed največjih političnih luzerjev lanskih volitev, saj je bil kot pravni zastopnik TRS odgovoren, da je volilna komisija zavrnila kandidaturo celotne liste TRS v Ljubljani Centru. TRS se kljub veliki predvolilni medijski promociji na koncu ni uspelo uvrstiti v parlament, čeprav ji je predsednik te Matjaž Hanžek napovedal nič več in nič manj kot volilno zmago.
Tudi Štrukljeva TRS živi na luni
Štrukljeva TRS se je v ponedeljek protestno odzvala na mojo kolumno Slovenija ima rekordne plače v javnem sektorju (82/2012), protest pa lahko strnemo v tej izjavi: »V Sloveniji niso plače v javnem sektorju previsoke, temveč plače v zasebnem sektorju prenizke.«
TRS ni seveda z ničimer dokazala citirane trditve. Saj je tudi ni mogla, ker je za na luno. Poglejmo si samo najbolj aktualno področje Štrukljevega izobraževalnega sistema (celoten graf je bil objavljen v omenjeni kolumni, Finance 76/2012): pri nas so povprečne bruto plače (v nadaljevanju plače) v izobraževanju presegale plače v zasebnem sektorju kar za 36 odstotkov, v skupini bolj razvitih evropskih držav za deset odstotkov, v skupini manj razvitih evropskih držav pa samo za sedem odstotkov (glej graf Mednarodna razmerja plač v izobraževanju glede na zasebni sektor)
[img]http://beta1.finance-on.net/pics/cache_32/3287Untitled-6.1335977792.gif[/img]
Mednarodna plačna primerjava prinaša jasno sporočilo: tako v bolj kot tudi v manj razvitih evropskih državah od Slovenije so plače v izobraževanju presegale plače v zasebnem sektorju v povprečju le od sedem do deset odstotkov, medtem ko so bile v Sloveniji višje za astronomskih 36 odstotkov!
Funkcionalno nepismeni Slovenci
Ob navedeni primerjavi bi se vsak razumen človek vprašal, kaj je narobe s Slovenijo, da so plače v izobraževanju tako ekstremno odstopale navzgor. To bi bilo upravičeno samo, če bi imela Slovenija veliko bolj produktiven izobraževalni sistem od razvitih in manj razvitih držav.
Pa poglejmo, kakšna je produktivnost našega izobraževalnega sistema, od katerega bi morala biti odvisna višina plač v izobraževanju. Ker v javnem sektorju ni dobičkov, amortizacija pa je v primerjavi z zasebnim sektorjem občutno nižja, je produktivnost izobraževalnega sistema (dodana vrednost na zaposlenega) dober približek za višino plač.
Spomnimo se legendarnega ekonomista Mića Mrkaića, ki je opozoril na raziskavo OECD o veliki funkcionalni nepismenosti slovenskega prebivalstva, ki odseva dejansko produktivnost izobraževalnega sistema. Raziskava OECD je razkrila zelo majhno produktivnost našega izobraževalnega sistema, saj je za Slovenijo izmerila kar 80 odstotkov funkcionalno nepismenega prebivalstva, kar nas je med 22 državami in regijami uvrstilo na sramotno dno lestvice, to je na 18. mesto!
Visoke plače, majhna produktivnost
Če upoštevamo obe omenjeni mednarodni primerjavi plač in produktivnosti našega izobraževalnega sistema v funkcionalni (ne)pismenosti, ki je temelj vsega drugega, vidimo, da je Slovenija narobe svet: plače v našem izobraževanju so močno odstopale navzgor od mednarodnega povprečja, medtem ko je produktivnost našega izobraževalnega sistema zelo odstopala navzdol.
Mednarodne primerjave prinašajo pomembno spoznanje za razumevanje zdajšnjih vladnih pogajanj o varčevanju in racionalizaciji javnega sektorja: v Sloveniji izjemno visoke plače v izobraževanju primerjavi z gospodarstvom niso posledica velike produktivnosti našega izobraževalnega sistema, ampak velike politične moči Štrukljevega sindikata, ki izsiljuje državo in prek te nas, davkoplačevalce, da plačujemo visoke plače zaposlenim v izobraževanju, ki ustvarja funkcionalno nepismene prebivalce Slovenije.
Ob navedenih mednarodnih primerjavah je jasno kot beli dan, da so naši učitelji glede na njihovo nizko produktivnost več kot odlično plačani in bi jim morali že zato plače močno znižati. In to takoj!
Kvazilevičarji iz TRS
Lunatični odziv TRS na mojo kolumno je potrdil, da je imel Mićo Mrkaić že pred leti še kako prav, ko je za Matjaža Hanžka, danes predsednika TRS, napisal, da na eni strani z visoko plačo razslojuje Slovenijo, na drugi pa hlini borca proti razslojevanju. Da jabolko ne pade daleč od drevesa (predsednika TRS Hanžka), potrjuje tudi vplivni politik TRS Štrukelj, ki je še eden izmed plačnih bogatašev iz TRS, ki hlini borca proti razslojevanju.
Povrhu vsega se Hanžek-Štrukljeva TRS razglaša za veliko zaščitnico delavskih pravic, hkrati pa pred televizijskimi kamerami prav te dni kuje novo levico z velebogatašem Jankovićem, botrom športnega parka Stožice , ki so ga sindikati označili za »spomenik poteptanih temeljnih človekovih pravic ljudi, ki so ga gradili dan in noč, v mrazu in snegu, za plačilo, nedostojno človeka«.
Med vplivnimi kvazilevičarji iz TRS ne moremo prezreti niti Mance Košir, ki se brez sramu javno hvali, kako njeni vnuki obiskujejo zasebno Waldorfsko osnovno šolo in gimnazijo , hkrati pa so je kot predstavnice civilne iniciative Kakšno šolo hočemo polna usta skrbi za javno šolstvo in hlini borko za socialno državo (Večer, 30. aprila 2012).
Sprega Štruklja in Jankovića
Politična sprega med Jankovićem in Štrukljem se je razkrila že konec minulega leta, ko je Janković kot tedaj najverjetnejši kandidat za mandatarja pisal o predlogu interventnega zakona samo Štrukljevi Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, medtem ko so preostali sindikati protestirali zaradi Jankovićeve »selektivne obravnave« Štrukljevega sindikata (glej Dnevnik, 20. decembra 2011).
Štrukelj tedaj ni imel pripomb k Jankovićevemu predlogu interventnega zakona in ga je molče potrdil. Nič drugače ni danes: medtem ko Štrukelj bije veliko medijsko in politično vojno s strankami vladajoče koalicije, je znova brez zadržkov podprl Jankovićev predlog o dvigu zgornje stopnje DDV.
Sramota za sindikalista
Preberite tudi:
Public enemy: Prvi maj je praznik slovenske rdeče buržoazije
Politična igra z dvigom DDV je sramota za sindikalista Štruklja: namesto znižanja rekordnih plač v javnem sektorju se zavzema za dvig DDV, ki bi breme dolžniške krize prenesel tudi na socialno najšibkejše sloje prebivalstva, to je predvsem brezposelne, upokojence z najnižjimi pokojninami ter zaposlene v zasebnem sektorju z minimalno plačo in njihove otroke (glej Prvi maj je praznik slovenske rdeče buržoazije, Finance 81/2012).
Zaradi Jankovićevega predloga o dvigu zgornje stopnje DDV bi morali ob delavskem prazniku Štrukelj in preostala armada naših levičarjev na barikade in stavkati do zadnjega diha, saj bi ukrep močno prizadel socialno najšibkejši del prebivalstva z najmanjšimi dohodki.
Enaki hipokriziji smo te dni priče pri gromovniku Janezu Stanovniku, ki javno poziva vlado k pravični porazdelitvi bremena dolžniške krize, sam pa sedi na pokojnini, ki je po poročanju medijev debela kar sedem tisoč evrov.
Politični luzer zlorablja sindikat
Politično ozadje vplivnega politika TRS Štruklja razkriva spolitiziranost naših sindikatov. Pri Štrukljevi stavkovni aktivnosti še zdaleč ne gre samo za obrambo solidarnosti, socialne pravičnosti in podobnih političnih floskul, kaj šele boj za reveže, ampak za zlorabo sindikalnega gibanja za obračun s politično konkurenco.
Politični luzer Štrukelj bo kot sindikalist rušil vsako vlado, dokler na koncu ne bodo vladali njegovi politični izbranci.
http://www.finance.si/351371/Public-enemy-Sindikalist-Branimir-{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A0trukelj-je-politi{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8Dni-luzer
Saj iz tako stare in tumaste glave, tako ne more priti nič pametnega.
Že lasje so mu tako poscano vun sfuzlani, da naredijo tisto glavo še bolj opičjo.[/quote]
A pa verjameš, da mi Janša vseeno bolj liči na šimpanza, kot on. Mogoče pa vseeno lasje pomagajo pri izgledu?
Lahko jih česeš, strižeš, barvaš…lahko si jih puliš in pobriješ….(in zgledaš kot šimpanz ;)) )
ma hudiča, si kot en star dedec, ki ga baba tepe vsak dan bolj on pa ji še bolj prikimava!!!!:))))
očitno so res pozabili, saj vem da niso nalašč!!!!:)))))))))))
Ali ste vedeli, da so delavci na Norveškem v povprečju plačani 44,20 evra na uro? Med najbolje plačanimi so tudi delavci v Belgiji, na Švedskem in Danskem, kjer dobijo okrog 39 evrov, v tretjo skupino malo manj plačanih delavcev pa sodijo Francija, Nizozemska in Nemčija z dobrih 30 evrov na uro.
Slovenija, ki se po vseh parametrih rada uvršča na sredino, je tokrat pristala na bednem 17 mestu. Pri tem je zanimivo, da je Eurostat izmeril povprečno vrednost ure slovenskega delavca 14,40 evra, kar bi pri 160-urnem delovniku zneslo več kot 2300 evrov mesečne plače. Dejanska slika je namreč še bolj porazna. Povprečna bruto plača v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada trenutno 1526,08 evrov, ali 9,54 evra na uro. S to številko pa Slovenija pade za Češko in komaj pred Slovaško, kar pa je skupina držav s katero se ne želimo primerjati.
ma hudiča, si kot en star dedec, ki ga baba tepe vsak dan bolj on pa ji še bolj prikimava!!!!:))))
očitno so res pozabili, saj vem da niso nalašč!!!!:)))))))))))
Ali ste vedeli, da so delavci na Norveškem v povprečju plačani 44,20 evra na uro? Med najbolje plačanimi so tudi delavci v Belgiji, na Švedskem in Danskem, kjer dobijo okrog 39 evrov, v tretjo skupino malo manj plačanih delavcev pa sodijo Francija, Nizozemska in Nemčija z dobrih 30 evrov na uro.
Slovenija, ki se po vseh parametrih rada uvršča na sredino, je tokrat pristala na bednem 17 mestu. Pri tem je zanimivo, da je Eurostat izmeril povprečno vrednost ure slovenskega delavca 14,40 evra, kar bi pri 160-urnem delovniku zneslo več kot 2300 evrov mesečne plače. Dejanska slika je namreč še bolj porazna. Povprečna bruto plača v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada trenutno 1526,08 evrov, ali 9,54 evra na uro. S to številko pa Slovenija pade za Češko in komaj pred Slovaško, kar pa je skupina držav s katero se ne želimo primerjati.
Ti ki si navajen na to, da te pitajo iz državnih jasli, te zanima samo plača !>)) Seveda pa prezreš , da je v razvitih državah produktivnost tudi dosti višja kot pri nas.
Ko se gre za plače, se primerjaš z razvitimi, ko pa gre za kvaliteto in produktivnost, pa se takoj primerjaš z balkanom ali pa s še bolj revnejšimi !>))))))
Pa kaj bi ti govoril sto krat eno in isto, če nočeš tega razumeti !>)))))))