Želodčki, jetrca, žolca … a jeste to?
Mmm, njamsi, a jeste kdaj stvari, nad katerimi se marsikdo zmrduje, npr. piščančji želodčki, jetrca, možgani, svinjski parklji, žolca …?
Še sami napišite kaj takega, kar jeste, drugim pa se zdi nenavadno in bljak.
No, saj večine teh stvari se dandanes po trgovinah niti ne da dobiti, smo pa jedli včasih na kmetih (pa nisem stara 100 let, ampak rojena v 80. letih) – svinjska ušesa, kurji kremplji, kurja glava …
piščančji želodčki in jetrca niso čisto nič nenavadni,jih uporabljam v kuhinji…prašičji parklji-tace so izvrstne za kislo juho,še boljša je s svinjskim jezikomin pljuči,ušesi,ter ledvičkami.Kurje tace,vrat,glava,drobovina z zelenjavo dajo najboljšo juho.Nadet svinjski želodec je tudiizvrstna domača tlačenka,enako koline,ki so ajdove,krvavice,prosene… ob furežu je okusna tudi pečena kri…
Skuham svinjska srca. Lahko so goveja, vendar se še dlje kuhajo. Svinjska pa kar dobro urco. Potem odlijem vodo, obrežem maščobo, sčistim notranjost, če je kje zakrknjena kri slučajno. To je za vaške mucke. V Tušu so lepo očiščena tako, da ni dosti dela. Narežem na tanko, na lističe, kot npr. jetrca za praženje.
V kastroli razpustim kar malo več čebule, česna,posolim, dodam narezana srčka, lovor, majaron, eno kocko in malo zalijem z vodo. Tako cca pol ure, oz. dokler se čisto ne razpusti čebula. Eni zgostijo z moko, jaz ne, zato dam več čebule. Na koncu lahko dodaš malo parad. mezge.
Naredim za 2 dni. Prvi dan je za prilogo polenta ali pire krompir, drugi dan malo zalijem, dodam oluščen grah in fajn prevrem. Tokrat jemo s kruhom.
Običajno skuham cca 12 ali kakšnega več srčkov. Jih narežem, dam porcijsko v vrečko in v skrinjo.
Meni so, tako narezana, dobra tudi v solati s čebulo in bučnim oljem.
ni ga boljšega kot kisla juha iz svinjskih parkeljcov, repa ali ušes:)))))……tlačenka je zakon….krvavice pa morajo bit narejene po mojem okusu……obožujem na žaru pečena jetrca s tržaško omako (česen+peteršilj), slaba niso niti tista pražena s čebulo postrežena s sveže pečenim kruhom…..srca mi nekak ne sedejo…..možganov se izogibam od bolezno norih krav…zanimivi so ocvrti bikovi prašniki, ampak sem jih probala samo enkrat……vampi po tržaško ala WW so mi zakon….edina stvar, ki se več ne bo znašla na mojem jedilniku so ledvičke, mi pač smrdijo……..
aja, pa tanartaboljši esih flajš, ki sem ga jedla je bil narejen iz kuhanih kravjih gobcev…
pa se zgražajte…..
misliš kravjega jezika:)zelo dobro:)))[/quote]
ne jezika, iz kravjega mavla….kar pomeni gobec….tisti neodlakani del kravjega gobca…
….ampak na žalost te specialitet ni več možno kupiti…..
Ko sem bila otrok, se je doma pripravljalo kup naštetega – spomnim se kuhanih kurjih vratov in nog, mozgovih kosti, govejih možganov, prašičje glave v pečici, svinjskih in govejih jetrc, ponvičnika iz goveje krvi …
Ne spomnim pa se, da bi jedli želodčke, srčke, itd.
Nisem marala takrat (jetra sem jedla “pod prisilo”, ker so menda “polna železa”), danes pa sploh ne uživam nobenega mesa, tako da tudi naštetega ne.
Goveji gobec, kuhan, potem pa na tanko narezan, dodaš narezano čebulo, olje, kis, poper, mljask je to dobro. Se ne da več kupiti, ker vse zrežejo v salame in klobase. Če pa poznaš mesarja, se še da dogovorit, da ti ga zrihta.
Jedli smo tudi pohano kravje vime, pa pohan priželjc in rajželjc. To so bile poslastice, ki jih več ni. Pa žolco smo kuhali vsak teden. Zdaj je že kar težko dobiti repke pa kremplje. Tiste, ki jih prodajajo, niso niti senca domačih.