Včeraj sem prišla po sina v šolo, kjer obiskuje 1. razred OŠ, ko mi je njegova učiteljica povedala, da v primeru, da se ne bo popravil (men se sicer ni zdelo nič takšnega) pri obnašanju, da bo mu dala opomin.

Glede na to, da je bil v vrtcu čisto ok, ima po moje kakšno stisko.

Sploh ne vem kako naj odreagiram in ali je opomin za takšnega malčka sploh potreben in ustaljena praksa?

ALi ga naj skregam, al kaj?

tebi se ni zdelo nič takšnega, učiteljica pa že ve…. Če si ne bo naredila reda prve mesece, je pečena.

Najprej razgovor doma, zakaj, kako, kaj ne smemo itd, nato pa na govorilne ure skupaj s sinom, da razčistite, kaj se je zgodilo in data navodila supaj z učiteljico za naprej, kaj se sme in kaj ne.

1. – pogovor z učiteljico – kaj se pravzaprav z njim v razredu dogaja, kaj tako motečega počne, da učiteljico moti, tebi pa se ne zdi nič takšnega
2. – pogovor z otrokom – kako on doživlja šolo, razred, pouk (kako se vede doma?)
3. – iskanje pomoči, uporaba svetovanja v šoli – učiteljica, specialna pedagoginja

Takole bi se zadeve lotila jaz.

V vrtcu ni z nobenim problemom, ker jih pometajo pod preprogo. V vrtcu vijejo roke, staršem pa nič ne povejo. Poznam fanta, ki je resen disciplinski problem (nemogoč v družbi), mamici pa nič jasno, ker v vrtcu je bil pa tako priden. Pajade. Vzgojiteljice preveč zavijajo starše v vato, v šoli je pa potem šok, ker tam pa tega ni.

Za opomin morajo imeti s tvojim resne probleme.

Sigurno ti je učiteljica povedala, kaj je v njegovem obnašanju tako napačnega. Potem se o tem s sinom pogovori. Jaz ga ne bi kar napadla, želea bi slišati njegovo mnenje, zakaj je tako ravnal, nato pa iz tega izhajala, zakaj to ni dobro in kako naj to popravi. Potrebno je sodelovanje tebe in učiteljice. Naj ti točno pove, kaj je narobe. Vprašaj vsak dan. Vsak dan se o tem s sinom tudi pogovori. Midva sva za lažje razumevanje doma naredila plakat, miselni vzorec, kaj se sme, kaj ne. Ta je bil izhodišče pogovora.

Je pa vsekakor možno, da ima kako stisko. Moj jo je imel cca. 2 meseca. Res je bil neznosen, a sva lepo rešila na zgoraj opisani način. Po tem sta ga obe učiteljici samo še hvalili.

Srečno!

Vsak dan si vzemi čas in se na veliko pogovarjaj z učiteljico, da te spozna in sprejme tebe in otroka. Sin je trčil v njene predstave in pričakovanja, pa je problem. Mogoče je bil v vrtcu v središču pozornosti in priljubljen, tu pa si mora ustvariti nov prostor pod soncem. Mogoče bi bilo dobro, če se kar oče najavi na govorilne ure. Bosta primerjala vtise. Seveda je lepo, če otrok upoštevašolski red, samo ga je treba povprašati, kako si ga predstavlja.

Čimveč se ukvarjajte z njim, da ne bo pozornosti iskal v šoli in mu šolo predstavljajte kot lepo dejstvo.

no, mi smo pri 6-ih letih že dobivali šuse,cveke, pa opomine, pa nekateri so že morali klečati v kotu…… pa se nam danes nič ne pozna na psihi….smo vsi lepo gor zrasli :-)))

mislim, da 6-letnik dobro razume opomin, naj se obnaša po pravilih šole, posebno če mu ga izreče učiteljica ali mama !!!

Sicer bi ga morala izreči (opomniti otroka) mama, saj mama vzgaja otroka, da bo v šoli priden, ne ?

zaradi tega v odebeljenem tisku pa imaš nevzgojenega otroka. kako naj bo potem otroku jasno kako se primerno obnašati če je mama cela začudena ko ji učiteljica nekaj pove in gre po nasvet na mon, kaj naj naredi.

To je res drastičen ukrep za prvi razred. Si pa mislim, da se je učiteljica že večkrat poskusila pogovoriti s tabo o otrokovem obnašanju.
Za kreganje ne vem, verjetno še je čas za ukrepanje in spremembo obnašanja.
Je pa očetova naloga mulca umiriti.

Kaj je to “nič takšnega”?
Verjetno ti je učiteljica povedala, kaj tvoj sin dela in kaj je z njegovim obnašanjem narobe.
Verjetno si ti zrela in odrasla ženska, da lahko preceniš, če je to res narobe ali ne.
Glede sina pa: kakor si boš danes postlala, tako boš spala, ko bo star 15 let!

Moj sin je bil v 1. razredu tak, da se je meni učiteljica smilila, da mora bit z njim v razredu. Resnična katastrofa. Nisem vedela kaj narediti, pa sem šla k svetovalni delavki v šoli. Po dogovoru so ga potem takrat, ko je bilo delo v razredu zaradi njega nemogoče, poslali h psihologinji. Kar pogosto je bil tam :)). Peljali smo ga tudi h kliničnem psihologu, kjer sem tudi jaz kot starš dobila obilico dobrih nasvetov.

Moj nasvet, pojdite h šolski psihologinji in prosite za sestanek skupaj z učiteljico, da vidite v čem je problem in kako lahko otroku pomagate. Otrok je očitno v neki stiski. Verjemite, da se da veliko narediti. Opomin je zame v 1.r skrajno neprimerno sredstvo. Otrok rabi pomoč.

če ima sin stisko, naj pa ostali v razredu zaradi njega trpijo.

daj povej bolj konkretno, za kakšno neprimerno obnašanje gre, (katero se tebi zdi nič takšnga)

tko pa nima smisla debatirat, če ne poznamo ozadja

ja, skrega se, da boš lahko v njegovi puberteti tukaj gor jokcala, kako te je naklofal. ma res no, zakaj se taki nesposobneži razmnožujete? briga me, kakega otroka imaš in kakšen bo do tebe, ampak na žalost ga bo morala tudi okolica prenašat.

Živjo!

Vsak dan si vzemi čas in se na veliko pogovarjaj z učiteljico, da te spozna in sprejme tebe in otroka.

Ta je pa dobra…če še nisi opazila, mnogo staršev dela do treh ali štirih, in takrat gospe učiteljice ni več!!! Tko da se bo težko vsak dan na dolgo in široko pogovarjala z njo.

Glej, delam vsaj do 16-ih. Sem se pa trudila učiteljico ujeto ali zjutraj ali pa sem se pogovorila z drugo iz podaljšanega bivanja. Sodelovala sem z vsemi in verjemi, so bile učiteljice zelo vesele mojega sodelovanja in posledično sinovega napredka. S tem je tudi sin dobil občutek, da JAZ spoštujem učiteljice, da mi njihovo mnenje veliko pomeni, tako je potem tudi njemu beseda učiteljice postala sveta. Pravila šole, pravila učitelja pač moramo upoštevati, četudi se mogoče razlikujejo od naših doma. Tega se mora zavedati vsak starš in vsak učenec, pa bo tudi v šoli več spoštovanja, učitelji bodo imeli večjo avtoriteto, posledično se bo tudi boljše delalo.

potem pa čepi doma in na šihtu pa jamraj še naprej kako učiteljice ne razmejo tvojega malo bolj živahnega in posebnega sončka.

Naš je ravno prejšni teden prinesel podpis iz podaljšanega bivanja v 3. razredu. Vprašala sem ga samo kaj je naredil, skupaj smo se nasmejali, podpisala sem se v beležko in to je to. Pa saj ni nikogar ubil, so pač še otoci, ki so jim ukradli eno leto igre, ker so šli kot šestletniki šolo.

Emmmmm……. sej ne vem, kaj naj bi človek na to rekel.
Nasmejat se glih ne morem…

Če 8 letnika opravičuješ s karajo enega leta igre, kako boš opravičila 16 leztnika? Še evdno z istim izgovorm?
Ful si kul starš, ki ne komplicira in zamahne z roko ter se nasmeje, ko otrok prinese domov podpis učitelja! Super, ni kaj! Boš tako kul starš tudi čez 10 let?

Zdaj imaš še čas, da svojega mulca naučiš, kaj je pav in kaj narobe. Imaš še nekaj časa, da ga naučiš, kako se obnaša in da kar ne želi, da nekdo dela njemu, naj ne dela drugim! Ah, saj ni nikogar ubil… Pa jebemtiš no, danes še za avto vozit potrebuješ izpit in šolanje, otroke ima pa lahko vsak šelebajzer!

Emmmmm……. sej ne vem, kaj naj bi človek na to rekel.
Nasmejat se glih ne morem…[/quote]

in čez nekaj let bo pisala na SŠ teme z naslovom na pomoč najstnika imamo…. Pa če je naredil sranje, je po moje ful objektivno doma povedal, kaj je bilo, ampak glavno je, da so se fajn smejali.

A naj bi jokali?

Ne vem, kdo je (hm, če te je sploh kdo) vzgajal, ampak za začetek otroku razloži, da vedenje, zaradi katerega je dobil opomin, ni bilo primerno in da tega v bodoče ne sme početi, ker…. (dopolni odvisno od prekrška).

Mislim, da mi je jasno, zakaj so nekateri učitelji obupani do konca.
Zaradi staršev, ne zaradi otrok….

ne ne , vi se kar smejte dokler traja, ker imam občutek da bo kasneje še veliko solz.

Meni najboljša kazen je bila lani (2.r), ko je moral napisat spis o primernem obnašanju v šoli. Doma sva skupaj smrtno resno prebrala in predebatirala šolski red in pravila ter pravice in dolžnosti učencev in otrok je napisal vzoren spis na 2 A4 straneh. Na koncu je bil važen, kako obvlada;)). Sigurno bolj vzgojno kot opomini.