Večna uganka…zakaj starši svoje otroke kaznujejo s pomanjševalnicami…Urške, Polonce…Gledam napovednik za Ribo na oko…danes kuha Urška Hlebec…človek bi pričakoval punčko in potem zagleda odraslo žensko….Urško…kwa?!

Žensko ime je Urška in ne Urša. Konkretno. Poznam cel kup Urš(k), pa ene za živo glavo nočejo bit Urše, druge pa ne Urške. Kaj zdaj – pobit?

Ma ne s takimi, no. Nočem se kregat. Ampak hočem pač različna mnenja. Vsa našteta imena so lušna, ampak meni samo za punčke. Potem ko odrastejo mi je lepše Urša, Polona, Barbara… samo to sem hotla povedat.

Ti si ziher ena Emilija al pa Jolanda, mogoče Zinka al pa celo Danijela, Gizela, Vilma? Povečevalnica!

Res z imeni vsak po svoje, ampak jaz rajsi slisim za odraslo Ursko in Polonco, kot pa tele danasnje kombinacije glasov, da sploh ne ves, a klice psa al otroka, sploh ko so zdaj se psi Sare in Mase.

Mene moji starši z mojim imenom nikakor niso kaznovali. Mi je čisto všeč.

kaj vse enih moti…. kaj nimate nič bolj pametnega za delat….
vsaka punčka postane enkrat če bog da odrasla ženska… pa pač ime je ime… še veliko je hujših, bolj čudnih in kao modernih…. sploh pa, ko enkrat človek odraste, si ga lahko tudi zamenja če hoče….

Zdaj razumem zakaj se hčerki ne reče več hči ali hčerka kot je pravilno ampak se vse več uporablja besedo HČERA. Ja zato vendar, ker je hčerka pomanjševalnica in je to zdaj GRDO.

Imam že olala let pa ti povem, da so bile pred leti vse Metke, Polonce, Francke (pri nas), no sedaj so pa tudi tu Polone, Mete, France…… Si zadovoljna?

Res, kolk imajo eni dela s tem, kakšna imena dajejo drugi svojim otrokom …

K moji pokojni stari mami je nekoč hodila na obisk ena sivolasa gospa Urška, pa ni nobenmu prišlo na misel, da bi morala bit gospa Urša.

A bi bilo boljše Uršula ?

Imam pomanjševalnico imena, pa se niti ne obremenjujem, itak sem to samo na dokumentih, drugače me vsi poznajo brez tistega C-ja. Jaz imena ne bom menjala, ker so mi ga izbrali starši, sem pa edina od vseh štirih otrok s pomanjševalnim imenom, menda, da zato, ker sem bila tako majhna. Moja otroka imata imena brez pomanjševalnic, pa se zgodi, da ju kdaj kdo pokliče s pomanjševalnim imenom, sploh dokler sta bila še v vrtcu, se je to večkrat zgodilo.

Jaz sem že pri tridesetih, pa me kakšen moški še vedno pokliče s pomanjševalnico mojega imena. Mene to nič ne moti, ker mi je moje ime všeč in mi je to čisto simpatično. Všeč mi je, ker je bilo moderno takrat in je moderno še zdaj.

Dokler nisem prišla na MON sploh nisem vedela, da Urška in Metka “nista imeni”, pač pa pomanjševalnici. Ne poznam niti ene Urše, poznam samo Urške in meni je to ime DO JAJA simpatično, poznam samo eno Meto, vse ostale so Metke. Poznam eno Manico, vse ostale so Mance, poznam tudi Matejko.
Nikoli v življenju si nisem belila glave z drugimi imeni, razen ko sem bila mala me je begal en Ekrem, ker sem avtomatično pomislila na čokoladni namaz in mi to ni šlo nikakor v glavo, sam sem imela ene 4 ali 5 let.
Mojima otrokoma sem dala meni najlepši imeni, vsekakor se ob eno ime tu pa tam kdo obregne, ker pač ni čistokrvno slovensko, čeprav se ga piše kot se ga izgovarja, čeprav ni kup nametanih črk oz glasov, čeprav je to ime več kot 500 let staro anglosaško ime z globokim in lepim pomenom. Če hočete moje skromno mnenje – vsakdo se lahko odloči ali mu je ime všeč ali ne. Če pa ima malo pameti in okusa tega ne bo šel izpostavljat. Ker okusi so različni in o okusih se ne razpravlja. Mi je pa čisto mimo in o takih ljudeh nimam dobrega mnenja, če se zgražajo nad imeni, če se vtikajo in celo posmehujejo. Zame je to dokaz manjvrednosti in neumnosti takih ljudi, ki si morajo zdravit nek svoj kompleks večvrednosti tako, da osirajo druge.
Zaradi mene naj vsak svojega otroka poimenuje kot hoče. Zakonske omejitve obstajajo (Banka Slovenije, Adolf Hitler, 1, 2, 3 in tako naprej), vse ostalo pa je prosto po presoji.

Jaz sem Monika, če ne bi bila Mona.