prodam dve samički mali nemški pinč
Torej gre za pritlikavega pinča?
Kdo so pa starši? Kakšen znčaj imajo? Kakšni so do otrok, drugih psov, koliko lajajo? So starši kakorkoli aktivni v kakšnem pasjem športu, jih razstavljate ali kako drugače?
Njihova telesna ocena, kakšna slikca, zdravstveni izvidi?
Kaj ste želeli z izbrano paritveno kombinacijo doseči kar se pasme tiče?
Ali so mladički veterinarsko pregledati, cepljeni, kolikokrat ste jih v leglu razglistili?
Ali jih morda testirate, če so alergični na kakšno hrano? Kako se obnašajo do tujcev, kako pri vožnji z avtom? Kako se z njimi igrate, skratka, ali radi norijo za žogico, se trgajo, kakšen značaj imajo posamezni mladički…
Za pinče je mimogrene čisto normalno, da imajo okoli tri mladičke…
Kaj pomeni, da imajo mladički ‘odlične pogoje za nadalnji razvoj’? S čim ste hranili psičko med brejostjo, v prvih tednih, ko je imela mladičke? S čim dohranjujete mladičke sedaj? Kako za mladičke skrbite? Kaj testirate značaj, da boste znali izbrati zanje ustrezne lastnike? Kakšne lastnike iščete – pri kakšnih vidite, da se vaš pasma kar najbolje obnese?
Ne, sama nameravam kupiti srednjega pinča v Nemčiji in sem točno ta vprašanja zastavila trem tamkajšnjim res dobrim vzrediteljem in v roku enega tedna dobila vse odgovore, vse tri bom obiskala in se potem odločila, kje bom kužka vzela. To je zame odgovoren bodoči lastnik in zahteve, ki jih bodoči lastnik mora imeti do vzreditelja.
Zakaj tako kompliciram? Ker sem se hudo opekla s ‘čistokrvnim psom brez rodovnika’ preplačala njegovo kupnino z raznimi zdravljenji v dveh letih še pa še in se od takrat povezala s kar nekaj slovenskimi vzreditelji različnih pasem in jih spraševala, kako naj v prihodnje kupim psa, da ne naredim iste napake. Veliko so me naučili in tudi ta vprašanja so samo povzetek vprašanj, ki so mi jih sami napisali. Njihovo znanje pa zelo cenim in spoštujem. In hotela sem samo pomagati, nimam nobenih slabih namenov. Sem pa za to, da če se že nekdo odloči vzrejati, potem naj položi vse karte na mizo in odgovori na ta vprašanja. Tako moremo morebitni kupci oceniti ali bomo od njega vzeli mladička ali se mu gre samo za to, da se jih čim prej znebi in pri tem kaj zasluži.
Sama se ne ukvarjam z vzrejo, ampak, če se bi, bi se mi zdelo zelo zamalo odgovarjati na vprašanja kot so: kako se s psom igrate, s čim ste hranili psičko, s čim mladičke, kako zanje skrbite… Mislim halooo, s tem nedvomno izkazuješ dvom, da so vzreditelji neki bebci, pri katerih je vse možno, tudi to, da pse hranijo s pomijami.
Ne rečem, vsa ostala vprašanja so OK, ampak tole….ne vem no, osebno nekomu, ki bi tako očitno dvomil vame, mladička sploh ne bi prodala.
Jaz sem pa imela leglo, pa bi bila zelo vesela takšnih vprašanj bodočih lastnikov, jih pa večina zanima samo cena, ne pa tudi kaj pogojuje to ceno. In ja, tekemu takoj prodam svojega mladiča. Ker sem sigurna da gre k nekomu ki je naštudiral zadeve in ve kaj kupuje, ker so mu zdravje, karakter in okolje v katerem je preživel prvo zelo pomembno obdobje svojega življenja pomembni.
Kar nekaj kupcev pa mojih mladičev ni dobilo. Pa imamo popularno pasmo, bi takoj prodali pa sem tudi imela zadnjega doma dalj časa da je prišel v prave roke, in danes sem zelo vesel ker imajo vsi fajn lastnike. Bodoči kupci se premalo zavedajo kako pomembni so prvi tedni mladičkov.
no tok zaenkrat
LP
@Irenaaa: To, kaj so jedli mladiči in psica med brejostjo ter laktacijo je eno najpomembnejših vprašanj!
Ravno s pravilno prehrano psice in kasneje tudi mladičev, daš psu pravilno popotnico v življenje.
In ja, tudi kako se vzreditelj s psi igra je zelo pomembno. Po odgovoru lahko sklepaš koliko so mladiči socializirani in česa vse so že navajeni.
In se strinjam s Heidi. Če bi vzrejala živali, bi jih prodala le takim, ki se zanimajo kako je pes odraščal, kaj je jedel, kako je socializiran, …
Tudi jaz se ne ukvarjam z vzrejo, ampak, če bi se, bi jih prodala le takemu, ki bi mi zastavil vsa ta vprašanja. Takemu, ki bi prišel samo z denarjem in hotel mladiča ga od mene ne bi dobil.
In med drugim kako so hranili brejo psico, kako dohranjujejo mladičke je še kako pomembno.[/quote]
…pomembno vprašanje vendar žaljivo….
Heidi, kdo pa govori o takšnem, ki bi prišel samo z denarjem?
Vprašanja so zaželena, vendar na nivoju!
Kakorkoli, seveda je pomembno. In tega se vzreditelji tudi zavedajo, se ti ne zdi? Nekdo, ki ima rodovniške pse in se ukvarja s tem, je menda ja jasno, da ga kvalitetno hrani? No, delajte kakor hočete, jaz tega pač ne bi vprašala, ker vem, da lahko s tem človeka prizadeneš.
Je pa res, da je vedno več ljudi brez vsakega občutka, kaj se spodobi in kaj ne. Srečno!
Ja, se strinjam. Vendar tale v tej temi tega ni vprašala zato, ker bi jo zanimalo s katero hrano bo morala potem sama hraniti mladička, se ti ne zdi?
Takšna vprašanja tukaj in zdaj, ko sama priznava, da tega psa itak ne misli kupiti, so samo namigovanja, da psa oz. psov ne hranijo kvalitetno. In TO je tisto kar me moti. Če bi ona psa kupila, je seveda povsem normalno, da vpraša s katero hrano je bil hranjen.
S takšnimi vprašanji in podobnimi (kako se s psom igrate….) pa pokažeš predvsem, da dvomiš v pravilne vzrediteljeve prijeme in odločitve.
Sama sem se pri približno desetih slovenskih vzrediteljih, ki so imeli novembra in decembra legla pozanimala in jih vprašala vsa ta vprašanja, pa bom utemeljila zakaj:
– vsi razen ene so kot prvo hrano dajali mladičkom hrano za človeške dojenčke, se pravi keksolino, celo čokolino in ostale svinjarije, kakšno škodo s tem povzročijo mladičkom pa vemo samo tisti, ki smo se kaj bolj izobrazili o pasji prehrani. Pa si preberite o škodi zaradi sladkorja v pasji hrani, da o kakavu ne govorim, tudi kravje mleko se za majhne mladičke ne uporablja, vsaj sama svoje hranim s kozjim mlekom in mladičke od tretjega tedna dalje vsak teden navajam na določeno vrsto nove hrane, tako, da ko jih novi lastniki dobijo, jim dam točno napisano, kaj vse so mladički pri meni že jedli in so lepo prebavili (niso imeli kakšnih prebavnih motenj). Zakaj to delam? Ne ker imam preveč časa, ampak, da takrat, ko mladičku dajo kaj novega, česar jim jaz še nisem dala, to naredijo previdno in jim dajo malo nove hrane. Sploh vidim, da je to aktualno pri sadju. Sem že doživela, da tega tudi niso upoštevali, potem so me pa klicali, kaj naj naredijo, ker ima pes drisko, ker jim je pojedel pol kg jagod, kivija, kakijev, škampov itd.
– kar se hrane, ki jo dobiva psica med brejostjo in ko izključno mladičke hrani, je presneto odvisno zdravje mladičkov. Lahko rečem, da jih večina hrani s hrano srednje kakovosti (Royal Canin, Eukanuba…), trije so s hrano nizke kakovosti (iz Hoferja, Lidla ali Merkatorja), dva pa s hrano visoke kakovosti (to so tiste, ki na mednarodnih testih hran, preberite si na dogfoodanalyses dosegajo 5 ali 6 točk in so tudi že v Sloveniji). Presenetilo me je, da so samo trije vzreditelji psici pustili, da je imela psička hrano ves čas na razpolago, ostali so ji dajali jesti dvakrat dnevno. Samo dva vzreditelja sta ji kuhala enkrat tedensko (makaroni, drobovina, nekaj zelenjave, v teh količinskih razmerjih)
– kar se informacij o starših tiče – te so dostopne na strani vzrediteljev, od slik staršev, zdravstvenih izvidov, vzrejne ocene, rezultatov razstav ali raznih tekmovanj v poslušnosti ali pasjih športih.
– prav tako vsi vzreditelji rodovniških mladičkov poskrbijo, da so mladički v leglu vsaj dvakrat razglisteni, pred oddajo pa cepljeni, veterinarsko pregledani, tetovirani in čipirani
– res kvalitetni vzreditelji tudi lepo opišejo značaj obeh plemenjakov in znajo utemeljiti, čemu so se odločili točno za določeno paritveno kombinacijo. Recimo eno leglo srednjih pinčev, ki je sedaj v Sloveniji je od prvega samčka iz kar dobre Avstrijske psarne von Awarening (jih zelo dobro poznam), a ko sem pokazala vzrediteljici omenjeno kombinacijo, je rekla, da zaradi treh stvari ni ustrezna, ne bom natančno napisala zakaj. Če sam nimaš veliko pojm,a se zanimaš pri večjih poznavalcih svoje pasme, katerega plemenjaka ti priporočajo.
– kar se socializacije v leglu tiče, je ključna (tisti, ki kaj poznate pasjo psihologijo, veste zakaj). Marsikaj, za kar se mladička med 3 in 8 tednom prikrajša ali naredi narobe, je za vso življenje izgubljeno. In potem so tu plašni, agresivni in ne vem kakšni mladički. Me je pa presenetilo, da vzreditelji po pogovoru sodeč razen dveh niso ravno vedeli, kaj se z mladički v leglu še počne razen tega, da imajo na razpolago igrače in lahko počno kar hočejo, da jih sami božajo in seveda hranijo in čistijo za njimi. Zame to kaže na slabo znanje vzrediteljev in sama vem, da bi od vseh, ki si želijo imeti leglo zahtevala dosti več znanja o socializaciji mladičkov, navajanju na čistočo zadnja dva tedna, učenje s klikerjem recimo, vožnjo z avtom, srečanje z drugim psom, z otroki, navajanje na ovratnico in vrvico, tudi individualni sprehodi z mladički itd. Potem bi bilo sicer manj teh, ki bi se za vzrejo odločali, kdor pa bi se, bi bil precej bolj kvaliteten. Aja, pa to bi zahtevala ne glede na to ali vzrejajo rodovniške pse ali mešančke – vsi mladički si zaslužijo najboljši začetek življenja, a ne?
– še to, nekateri vzreditelji točno povedo, kakšne lastnike iščejo, oziroma za kakšne bodoče lastnike je njihova pasma primerna. To je edino fer, kot tudi, da se o bodočih lastnikih temeljito pozanimajo, preverijo, če imajo za psa ustrezne pogoje, kakšnega psa si želijo, kaj želijo z njim početi, mogoče ga želijo imeti za terapevtskega psa, pa njihova pasma sploh ni primerna ali pa v leglu ni za to perspektivnega mladička. Res dober vzreditelji odlično pozna svoje mladičke in če je še izkušen da najlepšega mladička tistemu lastniku, ki pokaže količkaj zanimanja za vzrejo in razstavljanje, najbolj nezahtevnega zaupa morda starejšim ali pa tem, ki bi jim to bil prvi pes, zelo živahne priporoči za pasje športe ali druge treninge poslušnosti itd.
Skratka, mi pa takoj kenslamo vse, ki vprašajo samo koliko mladiček stane, to je še ena stvar, ki so me naučili zelo dobri vzreditelji iz tujine še preden smo se za vzrejo odločili… Sami se morajo najprej o pasmi kaj pozanimati in utemeljiti svojo izbiro pasme. Odgovori na temo, ker je luštkan pes, odpadejo. In vsaj kakšnega predstavnika naše pasme (ki jih je kar precej), morajo tudi tesno poznati, tako, da psa tudi značajsko in po njegovih potrebah bolje poznajo, pa seveda se tudi pri njihovih lastnikih pozanimajo o pasmi. Prej se nimamo o mladičku kaj pogovarjati… Je pa res, če ne najdemo za mladička res preverjetnega bodočega lastnika, ga raje obdržimo sami.
