Najdi forum

Neboleč porod

Pozdravljeni!

Jaz sem prvič rodila v Novem mestu. Po sedmih urah dokaj znosnih mojih popadkov na 3-5 minut, sem dobila v izmeni z drugo babico močno dozo oksitocina, ki je povzročila 4 ure trajajoče popadke na minuto do dve minuti. Popadki so bili tako močni, da se nisem mogla v pavzah niti nadihati, pa je bil nov že na vidiku.
Ko sem prosila babico za karkoli, kar bi mi olajšalo bolečine, mi je osorno odgovorila, da hočem zafiksat otročička (njene besede), naj potrpim še kakšno uro, pa bo mimo. Dobila sem le kisikovo masko. (prejšnja babica mi je dala nekaj proti bolečinam, po čemer sem sicer bruhala, a sem med popadki tudi malo zaspala, tako da sem se vsaj malo spočila)
Tudi ko mi je zdravnica šivala pretrgan presredek, mi ni dala lokalne, tako da sem vse čutila – kot da ni bil že porod dovolj.

Torej, za drug porod sem se odločila za epiduralno, saj ne bi rada še enkrat šla čez kalvarijo umetnih popadkov.
Zanima pa me, če moram pred porodom obiskati kakšen tečaj oz. predavanje o epiduralni ali lahko le pridem z željo (npr. v Postojno), da bi rodila z epiduralno.
Kakšno proceduro imate v Ljubljani?

V Lj je potrebno govoriti z anestezistom vsak delovni dan od po-petka ob 8.30 v stari porodnišnici, kjer vam bodo razložili vse + in – epid.analgezije in vam tudi razložili, kako imamo organizirano to pri nas.
…malo pa moramo pokomentirat vaš zgornji prispevk, ker so nekatere stvari za lase privlečene: vse le ni bilo tako kot ste napisala, res pa je, da vsaka faza poroda zahteva določeno protibolečinsko terapijo,npr. močni analgetiki ob koncu poroda lahko škodujejo dihanju novorojenčka . Tudi šivali so vas v lokalni narkozi, sem 1000%, le nek top občutek med šivanjemv rani je pa vseeno prisoten.

pa lp

********************** Anita Prelec, nadzorna babica porodnega bloka v Porodnišnici Ljubljana

Pozdravljeni še enkrat!

Že večkrat v življenju sem bila šivana na različnih delih telesa, pa me ni nikoli bolelo – zategovanje in vbod je bilo čutiti, bolečine pa ne.

Pri šivanju presredka sem lepo prosila za lokalno, pa sta rekli obe – zdravnica in babica, da bo samo nekaj šivov, da bom lahko potrpela.
Če ne bi bila šivana že kdaj prej, verjetno res ne bi poznala občutka ob šivanju.
Toda če BOLI in če sta obe proti lokalni, je verjetno res nista dali. Kaj pravite???

nova
Uredništvo priporoča

Še enkrat in zadnjič:
– pri šivanju epiziotomije (presredka) je aplikacija lokalnega anestetika obvezna (približno 20ml)
– pri šivanju raztrganin v nožnici ali na presredku pa uporabljamo isti anestetik v obliki spraya, takšna je strokovna doktrina slovenskih porodnišnic.
Seveda pa ne morem zagotovo vedeti za vse porodnišnice in za vsak porod, za Lj je to zagotovo, čeprav – tako kot sem povedala že v prejšnjem odgovoru – ženske različno prenašamo bolečino, po drugi strani pa mogoče (na žalost) premalo obveščene o tem, kaj se z njimi dogaja (dela) med ali po porodu.

********************** Anita Prelec, nadzorna babica porodnega bloka v Porodnišnici Ljubljana

Jaz vam pa verjamem. Res, da nisem babica ali zdravnica, sem pa slišala že podobno oz isto zgodbo glede šivanja presredka “na živo” od ženske, ki je rodila v isti porodnišnici ko vi.

Drage obiskovalke foruma,

po podatkih raziskave Porodnišnice za današnji čas, v kateri je morda sodelovala tudi katera izmed vas, je osem odstotkov žensk čutilo hude bolečine pri šivanju presredka, dodatna četrtina pa znosne bolečine. Tudi v pogovorih so nekatere opisovale šivanje presredka kot boleče, nekatere tudi kot nekaj najhujšega, kar so doživele med porodom. Včasih niso dobile sredstev proti bolečinam, včasih pa osebe, ki so presredek šivale, niso počakale na učinek oz. niso verjele, da jih kljub aplikaciji zdravila boli.

Poznam ženske, ki so odklonile zdravilo proti bolečinam za šivanje presredka, kar je njihova odločitev. Druge, ki pričakujejo, da jih ne bodo šivali na živo, pa imajo vso pravico, da zdravstveni strokovnjaki opravijo svoje delo tako, da jim po najboljših močeh to zagotovijo. Kot sem že zapisala v enem izmed odgovorov:

“Za tiste, ki jih morda porod še čaka in berejo naše pogovore: morda pa bi kazalo reči, da vas boli in da ne dovolite, da nadaljujejo s posegom, dokler anestetik ne prime, če vas že vnaprej ne vprašajo, ali je vse v redu in ali lahko začnejo s posegom. Spomnim se, da sem nekoč imela neko majhno operacijo, pri kateri sem dobila lokalni anestetik. Zdravnik me je med operacijo najmanj petkrat vprašal, če je vse v redu, če kaj čutim bolečine in tako naprej. Meni se je to zdelo zelo pozorno in človek bi si želel, da bi bil to standard tudi drugje.”

Lep dan vam želim,

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

Gospa Prelec, jaz pa sem rodila v vaši porodnišnici (Lj). In me je ”gospa” tudi šivala v živo, po injekciji ni počakala niti sekunde, da bi prijela. Ne vem, kaj je mislila, ko sem skakala od bolečine, še pritoževala se je , naj dam mir! Enako se je zgodilo moji kolegici, ki je rodila teden dni nazaj….

Pozdravljeni!
Moja izkušnja z lokalno an. sicer ni iz porodne sobe, vendar verjamem, da se lahko zgodi tudi tam. Preden so mi obrezali vraščene nohte, sem vedno dobila lokalno, vendar mi enkrat ni prijela, da bi bilo še lepše, se je na meni učila neka mlada, očitno neizkušena ženska. Po pribl. 20 minutah, je prišla njena starejša, izkušena kolegica, jo nadrla, kaj mečka, potem je še opazila, da meni kar lijejo solze od neznosnih bolečin. Povedala sem ji, da injekcija ni prijela, pa je samo malo pomencala moj prst in ga v trenutku nisem več čutila. Morda bi si prikrajšala vse te bolečine, če bi takoj povedala, da boli, pa sem kar stiskala zobe in čakala, da bo prijelo.
Šivanje presredka po porodu pa je bilo neboleče, neprijeten je edino občutek, ko veš, da “obdelujejo” tvoje najbolj občutljivo področje.

Draga Pupa,
Vaša zgodba je prav poučna: povejte, ko imate občutek, da nekaj ni prav, da vas boli ali kaj podobnega. Zdravstveni strokovnjaki se vsak dan srečujejo z najrazličnejšimi ljudmi, od takih, ki zlepa ne bodo zastokali do takih, ki bodo vzklikali od bolečin že, ko bodo samo pomislili na kakšen poseg. Vi ste tisti, ki boste morali poskrbeti zase.

Šivanje presredka po porodu bi morali vedno izvajati pod kakšno vrsto anestezije, razen v primeru, če ženska izrecno zahteva drugače.

Lep dan vam želim,

Zalka Drglin

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

Zalka.
Prosim ne pametujte ljudem. Če so oni rekli da so bili šivani brez inekcije ali pa z inekcijo ( v primeru da so takoj začeli, niso nič počakali) potem je tako bilo. Če bi bili zraven in vsr to videli, bi lahko rekli da to ni bilo res. Ker pa niste bili, pa ne morate vedeti. Čeprav je vse to obvezno, mislim za inekcije…ni še nikjer rečeno da jih vedno dajo.

Tudi če pogledamo primer pri operacijah, nikjer ni napisano da lahko ljudi “zaserjete”…., pa vseeno jih.

To vam pa lahko povem, ker vsi iz naše družine, ki so bili operirani, so bili malo “zasrani”.

Ne branite vaših “sodelavcev”. Že tako je v Sloveniji zdravstvo zelo bogo, potem pa še vi ne priznate narejenih napak.
Ne razumite me napak, vendar tako je.

In zato ne pametujte, če so bolnice tako rekle.

Spoštovani/spoštovana macenix, mislim, da se nismo dobro razumeli.

Pred mano je na začetno vprašanje Neboleč porod, ki ga je podpisala BOjaMOja, odgovorila druga moderatorka, kasneje smo forum preimenovali in zdaj ga moderiram jaz.

Vidim, da je bilo mogoče moj zadnji odgovor razumeti drugače, kot sem nameravala, zato sem vesela, da ste se oglasili. Tako lahko še enkrat poudarim svoja stališča (verjemite, zaradi teh nisem ravno priljubljena med zdravstvenimi strokovnjaki).

Že kakih deset let pišem, govorim in delujem za to, kar poudarjate tudi vi: treba je prisluhniti uporabnikom, pri porodu torej ženski. Želim in delam po svojih močeh za to, kar naj bi bil žensko osrediščen porodom. Še dolga pot je do tja, kjer bomo rekli, da se dejansko spoštujejo pravice pacientov (Ženske med porodom niti niso pacientke, če smo natančni).

Mislim torej:
Če ženska trdi, da jo boli, ji je treba verjeti in nato ustrezno ukrepati. Poznam izkušnje žensk iz porodnišnic, in vem, da se dogaja, da jih med šivanjem boli – zato, ker ni dobila zdravila proti bolečinam ali ker to (še) ni ustrezno delovalo. Jaz v to sploh ne dvomim in če se je moje pisanje tako razumelo, se vam opravičujem in tudi vsem tistim, ki bi jih to zavedlo.

Še celo več, prepričana sem tudi, da je v Sloveniji preveč prerezov presredka in da je premalo narejenega, da bi več žensk rodilo z manj (nepotrebnih) posegov. O problemu epiziotomije sem že pisala, upam pa, da se bom lahko kmalu temu še bolj posvetila.

Žal osebno nimam nikakršnega vpliva na to, kako ravnajo v porodnišnicah, zato je trenutno vse, kar lahko svetujem, to, da ženskam pojasnim, da imajo pravico do tega, da odločajo, kaj se dogaja z njihovimi telesi. Torej naj rečejo, da čutijo bolečine in da zahtevajo sredstva proti bolečinam, če jih potrebujejo.

Upam, da je nesporazum rešen,
lepo vas pozdravljam
in vas prosim, da si, kolikor je v vaši moči, še naprej oglašate in prispevate k temu, da bomo doseli spremembe, ki so več kot nujne.

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

Upam da vas nisem kakorkoli prizadela, vendar resnično nisem vedela (tudi nisem imela od kje vedeti), da je prej imela forum neka druga.

Drugače pa je rešeno vse.

Draga Macenix,

super, pa smo se sporazumele.

Še dolga bo pot do tja, ko bo jasno, da o svojem telesu v nosečnosti in pri porodu odloča ženska, zdravstveni strokovnjaki pa so tisti, ki pri tem pomagajo s svojim znanjem in spretnostmi. Oba, ženska in zdravstveni strokovnjak, pa skupaj prispevata h kvalitetnemu odnosu, ki mora biti spoštljiv, enakopraven ipd.

Mislim, da moramo ženske postati glasnejše in povedati, kaj hočemo – in da je to naša pravica.

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

Lep pozdrav!

Rada bi samo povedala, da verjamem, da se čisto vsaka babica trudi obvarovati presredek. Ni vzrok epiziotomije samo neraztegljiv presredek, vzrokov je več, ki se jih porodnica včasih niti ne zaveda in kar obsodi babico, da jo je vrezala. Te vzroki so npr. bradikardija ploda-tukaj ni časa varovati presredka, ker je pomembnejše življenje otroka(z epiziotomijo je prej zunaj), vakuumski porod, brazgotina od prvega poroda, ki se ne razteguje kot normalna koža, prezgodnji porod ( z epiziotomijo se razbremeni pritisk na glavico prezgodaj rojenega otroka)…in še bi se našlo. Zato ne želim, g.Zalka,da se toliko vtikujete v to strokovno področje, saj kolikor vidim niste specialist ginek.in porodništva. Ne veste ozadij ,zakaj se je določena stvar zgodila (zakaj je naredila babica epiziotomijo ve le ona in zdravnik). Moje mnenje.

Spoštovana Kolibrij,

vsak zdravstveni strokovnjak ima dolžnost spremljati strokovno in znanstveno literaturo s svojega področja. Tam je nedvomno dokazano, da je število epiziotomij, ki jih v letu skupno izvedete v slovenskih porodnišnicah, previsoko – giblje se pod petdeset odstotki. Kaj vam pove podatek, da se porodnišnice precej razlikujejo po številu epiziotomij,pa poškodb presredka tam, kjer je epiziotomij najmanj, ni primerjalno toliko več (zaščita pred hudimi raztrganinami naj bi bil eden od razlogov za epiziotomijo)?

Tudi tisti, ki nismo diplomirali iz babištva ali nismo specialisti ginekologije in porodništva, znamo brati raziskave, podatke, strokovne in znanstvene knjige in znamo razmišljati. Danes je vendarle skrajno oholo trditi, da se lahko o posameznih postopkih nege, zdravljenja ali posegov pogovarjajo le določeni strokovnjaki, drugi pa ne. Obporodna skrb je moje strokovno področje, iz tega imam doktorat in reference, po poklicu sem raziskovalka. In pogovarjam se na osnovi znanstvenih spoznanj, razmišljanj in dokazov (tako imenovane “na podatkih temelječe medicine”).

Saj sem rekla že precejkrat, pa bom še ponovila: Rojeva ženska, babice, zdravnice in zdravniki (in drugi strokovnjaki) so njeni pomočniki.

Če je v slovenskih porodnišnicah praksa, ki odstopa od sodobnih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, raziskav in “evidence based medicine” in če tega znotraj institucij ne spreminjate dovolj hitro, bi bilo pa res neumno od uporabnic sistema (ki ga pomagajo kot davkoplačevalke vzdrževati), da ne bi povedale, kaj jih moti in zahtevale spremembe. Po mojem so še pretihe in premalo zahtevne. In še več, skrajno neodgovorno bi bilo od mene, da ne opozorim in spet in spet ponovim, kar je res. Če zveni jezno, prav berete!

Ni res, da govorim o tem, ali je bil pri posameznici prerez presredka potreben.
O tem (namenu, potrebi, posledicah, morebitnih drugih možnostih ipd) se morate babice pogovoriti z žensko, preden presredek prerežete. Eden od pogojev kvalitetne informirane izbire pa je, da je vaše znanje zares sodobno in preverjeno in da je taka tudi vaša praksa. Upam, da bodo ženske kmalu začele spraševati, kakšni so podatki o rezultatih posameznih porodnišnic in posameznih strokovnjakov, ker je število epiziotomij lahko eden od meril kvalitete obporodne skrbi (skupaj z drugimi podatki). Lahko ste prepričani, da ni daleč čas, ko bodo morali biti ti podatki dostopni javnosti v obliki, ki jo bo lahko razumela uporabnica.

Kajti dobro je, da so postopki razjasnjeni,preden se porod sploh začne, in to je včasih težko, ker se pogosto z žensko v času nosečnsoti ne srečate. O marsičem pa se je mogoče pogovoriti tudi v času poroda. Pred posegom morate žensko obvestiti in počakati na njen pristanek ali odklonitev. Če se ženska z epizotomijo ne strinja, kaj boste storili? Izjemoma pa je tudi po porodu treba še enkrat pojasniti katere od postopkov, če je šlo za nujen poseg ali življenje ogrožujočo situacijo ipd.

Z argumenti dokažite, da se motim, ko govorim, da bi morali znižati število epiziotomij na okoli dvajset odstotkov (nekateri govorijo celo o desetih odstotkih) – in pri tem ne bi ogrozili žensk z večjim številom raztrganin tretje oz. četrte stopnje in tudi ne otrok ipd.

Da bi ta cilj dosegli, bo treba spremeniti nekaj vidiko porodne pomoči. O tem je napisanega res ogromno, in tudi veliko dobrih praks obstaja. Lahko razumem, da je težko spreminjati uveljavljeno prakso. A začeti je treba, ker ima preveliko število prerezov presredka svoje posledice. O tem imam zbranih kar nekaj pričevanj. Nepotrebni rezi presredka – nekateri to imenujejo oblika sodobnega spolnega pohabljanja. Mislim, da se uporabnice premalo zavedamo, kaj se dogaja z našimi telesi, ker smo še premalo kritične, ko gre za postopke, ki zadevajo naše telo.

Morda boste ugotovili, da se strinjate z mano, da bi bilo res dobro znižati število epiziotomij.
Kaj potem?

Za začetek lahko obiščite strokovni srečanje, ki ga pripravlja babiška sekcija, v novembru 2007. Slovenijo bo obiskala Ina May Gaskin, samostojna babica z odličnimi rezultati tudi na področju ohranjanja oz. varovanja presredka.

Na srečanje z njo pa vabim tudi vse ženske in moške, ki jih zanima, kako deluje samostojni babiški center na Farmi v Tennessiju in kako svetovno znana babica, kot je Ina May Gaskin, razvija svojo porodno teorijo in prakso.

Lep večerni pozdrav vsem ženskam, ki se borijo za porod po njihovi meri,

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

Prosim, kje pa bo to srečanje z Ino May Gaskin?

Mi lahko poveste kje bi si prebrala študije o rupturah v tujini (statistiko)? Ne samo o številu epiziotomij, zanimajo me rupture. In pa če se da kje prebrati kako šivajo epiziotomijo ali rupturo pri neobritem spolovilu, ker tega nihče ne omenja. Omenja se samo, da se naj ne bi brilo.

Hvala in lep pozdrav.

Spoštovana Kolibrij,

strokovno srečanje
Ina May Gaskin – odlični rezultati samostojnega babištva
pripravlja Babiška sekcija v sodelovanju z Visoko šolo za zdravstvo in Združenjem Naravni začetki, bo v ponedeljek, 26. novembra 2007
na Visoki šoli za zdravstvo, Ljubljana, predvidoma od 8.30 do 16.30.

Nekaj besed iz najave:

“Kako je mogoče doseči porodno statistiko z manj kot dvema odstotkoma carskih rezov, vakumskih porodov in kleščnih porodov skupaj? Kaj je treba storiti, da ženske v sedemdesetih odstotkih rodijo z nepoškodovanim presredkom? Je ekstatičen porod sploh mogoč?

Prvič v Sloveniji imajo babice in drugi zdravstveni strokovnjaki priložnost, da se učijo neposredno pri svetovno znani babici Ini May Gaskin, ustanoviteljici in vodji Babiškega porodnega centra na Farmi, Tennessee, ZDA, avtorici strokovnih člankov in odmevnih priročnikov Spiritual Midwifery in Porodnega vodnika, eni od ustanoviteljic Midwives Association of North America (MANA), predavateljici in učiteljici številnih babic in porodničarjev.

Na predavanjih bo predstavila načine dela babic v Babiškem porodnem centru na Farmi, znanega po izjemnih rezultatih. Udeležencem in udeleženkam bo razkrila svoje razumevanje porodnega procesa (zakon sfinktrov, pogoji za zagotavljanje poroda z nizkim številom porodniških posegov in dobrimi izidi). Prikazala bo praktične vidike babiške porodne pomoči.

Na učnih delavnicah se bodo udeleženke in udeleženci seznanili s »prijemom po Gaskinovi« – ukrepanju pri zastoju ramen, poučili se bodo o ukrepanju ob zastoju poroda in o nekaterih drugih od številnih spretnosti, ki jih je Ina May razvila v letih svojega predanega babiškega delovanja.

Odgovor na vaše drugo vprašanje:

Obstaja zanimiva knjiga o epiziotomiji, kjer imate na voljo pregled raziskav in podatkov – predstavlja nekakšen pregled uporabe epiziotomije in pri tem seveda prikazuje tudi podatke o raztrganinah v UK in ZDA:

Graham, I. D., Episiotomy, Challenging Obstetric Interventions, Blackwell Science, London, 1997.

Ta trenutek nimam nobenega preglednega članka o raztrganinah, ko ga najdem, vam sporočim. Na voljo so posamezni podatki, ko bom imela več časa, bom posredovala informacijo na forum. Slovenski podatki se zbirajo – za obdobje 1987-1996 pa so celo objavljeni v publikaciji Perinatologia Slovenica (v tiskani obliki torej).

Vem, da so včasih trdili, da je zaradi šivanja bolje, če vse ženske pred porodom obrijejo po spolovilu. Ta miselnost se opušča.

Pri sebi imam ta hip tretjo izdajo priročnika Heart and Hands avtorice Elizabeth Davis, kjer je prikazano šivanje raztrganine, pri tem pa nič ne govori o tem, da bi pred porodom izvajali britje spolovila niti ne omenja, da bi sramne dlake predstavljale težavo pri šivanju
(vsaj tako razumem vaše vprašanje: kako šivati epiziotomijsko rano ali raztrganino, če prej ne obriješ spolovila). Mimogrede, obstaja že četrta izdaja.
Morda bi bilo dobro, da na babiškem forumu odprete vprašanje o šivanju, kadar spolovilo ni obrito (kolikor vem, je po potrebi mogoče moteče dlake obriti pred šivanjem, po aplikaciji anestetika).
http://sekcija-babic.mojforum.si/sekcija-babic-forum-5.html

In če se boste udeležili strokovnega srečanja z Ino May Gaskin, jo kar vprašajte – se mi zdi pametno, da njeno bogato znanje in prakso čisto praktično uporabite, ko bo pri nas.

Če sem vas napačno razumela, bo najbolje, če vprašajte še enkrat.

Lep dan vam želim,
vem, da vaš poklic predstavlja velik izziv, ker prihajajo nova dognanja in je treba spreminjati prakso; je pa tudi zelo lep

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

spoštovane,

res se dogaja – šivanje presredka brez lokalne, čeprav sem prosila – 11 šivov. babica se je drla nad mano, da če sem zdržala porod, bom pa še šivanje. na to, kako ne z vso ihto vlekla iz mene posteljico, ker se ni porodila štiri minute po porodu, raje ne mislim. da me je zmerjala, ker nisem imela popadkov takrat, kot si je ona zamislila, je verjetno že samo po sebi umevno. ko sem jo prosila za en sam požirek vode, je zasikala, če mislim, da sem v restavraciji… tega, da vode nisem dobila, mi menda sploh ni treba povedati. prerezala me je proti moji želji, precej, preden se je porodila glavica – kri je brizgala do mojega obraza… ko sem tonila v nezavest, me je nekdo pobožal – bila je čistilka, ki je brisala kri s tal in s ploščic sten… jokala je.
ni znanstvena fantastika. žal.
zato pa imamo edinca.

lp

Ga. Zalka,

na novo sem odprla temo Nanašajoč na Neboleč porod, v kateri pozivam go. Prelec, da odgovori. Šele sedaj sem opazila, da ste napisali, da ona ne moderira več – ampak bi vseeno prosila, da se nova tema objavi – menim, da je dolžna podati odgovor, pa čeprav ni več moderatorka.

Bi pa imela še eno vprašanje – pravite da ženska mora zahtevati analgetik in da ne smejo nadaljevati ali nekaj storiti, kar ona ne dovoli – ob tem pa me zanima tole: kaj pa lahko nemočna ženska, ki je vsa v strahu in je bila že parkrat nadrta, tam na tisti porodni mizi naredi – če se je babica odločila, da jo bo šivala na živo ali prerezala- kaj naj vpije na pomoč ali pobegne iz mize!? Ni to kot kritika na vašo trditev – ampak iskreno vprašanje.

Pa ga. Zalka – vse čestitke vam in vaši ekipi – takšne ženske potrebujemo – saj kako pa bi naj bila družba zdrava, če se že v samem začetku začne življenje v bolečini, bedi in grobosti – sem preprosto brez besed – pa najbolj zanimivo – da med vse temi zgodbami v glavnem nastopajo ženske – bi pričakovala, da ženska žensko najbolje čuti – pa sem že sama doživela – zelo ponižujoč pregled pri ginekologinji, ki je zaradi nekih zadev potem poklicala se zdravnika ginekologa – in sem se ob tem kar skrčila, ker sem mislila, če je ženska bila do mene tako groba, kaj šele bo, ko me bo pregledal moški – na moje veliko presenečenje sem bila deležna pregleda, ki je odseval spoštovanje in pozornost – nič grobega ni bilo. Narobe svet.

Po mojem mnenju bi bilo potrebno organizirati vsesplošno javno gibanje žensk – ženske moramo povzdigniti svoj glas – po vsakem porodu bi ženska morala imeti vsaj pravico anonimno odgovoriti na anketna vprašanja o zadovoljnosti in potekom med porodom – da si nekateri ne bi več morali kar vsega dovoliti – če boste organizirali kaj takšnega, glede na to , da imate vpliv in že dolgo kilometrino za seboj na tem področju, se vam zagotovo pridružim.

srečno in veliko uspehov,

Bralka

Draga Bralka,

Hvala za vaše spodbudne besede.

Če nas gopa Prelec še bere (moj pomislek je v zvezi z njeno izjavo v oddaji Polnočni klub, ki je bila predvajana na TV Slo 1 6.10.2007: navajam po zapisu na internetu, ki je dostopen vsem »Babice forumov interneta in drugih spletnih brskalnikov več ne beremo, ker včasih smo tudi me osebno prizadete, tudi me smo osebe in vsaka babica sama najboljše ve koliko truda je vložila, da bi se nek partnerski odnos ali pa nek odnos med porodom tudi vzpostavil in je včasih težko, če so neke omejitve v komunikaciji ali kakorkoli. Največ pripomb, če smem pripomniti, pa ni toliko. Vsaka porodnica ob izpustu iz porodnišnice izpolni anketni vprašalnik in pritožb je zelo malo. 500 porodov na mesec imamo in pritožb je zelo malo, največkrat v zvezi s prehrano, pomanjkanjem perila, zelo malo pa ne temo komunikacije.«), potem jo prosim, da odgovori.

Zame in za Združenje Naravni začetki, kjer delujem, ste načeli izjemno bolečo temo: sprašujete me, kaj lahko ženska stori v položaju, ko je na primer na porodni mizi, rojeva otroka, pa naredijo epiziotomijo brez vnaprejšnjega vprašanja in njenega strinjanja, ali pa, ko šivajo raztrganino ali rano, ne da bi pri tem analgetik začel delovati ali celo brez njega, če tega nočejo? Včasih me prime, da bi šla in se izobrazila za babico in bi potem začela s samostojno pomočjo ženskam v nosečnosti, pri porodu, po njem, res. Ker me s tem, ko poslušam zgodbe o zlorabah, nasilju zdravstvenih strokovnjakov in slabih oz. hudih izkušnjah žensk, naredite za pričo. In mislim, da je dolžnost tistega, ki je priča nasilju, da ne molči. In da po svojih močeh skuša vplivati na to, da se z nasiljem preneha in da se v bodoče ne bo dogajalo. No, zato jaz vztrajam in kljub temu, da nimam nobenega neposrednega vpliva na način, kako se izvajajo sodobne porodne prakse, skušam najti poti do ustreznih in še kako potrebnih sprememb.

Prvi korak je res ta: ženska naj ve, da je ona tista edina, ki odloča, kaj se bo dogajalo z njenim telesom – to je osnovna pravica. Potem je dobro, da ve, kaj je znanstveno utemeljena praksa, kaj pa ni. O tem veliko pišem, predavam in s tem bom nadaljevala še v prihodnje. Naj vam povem, da imamo pri Združenju ustanovljeno študijsko skupino BABE (BAbiška Best Evidence), kjer proučujemo posamezne porodne prakse na podlagi najsodobnejših znanstvenih podatkov, podatkov o postopkih v Sloveniji in razvitem svetu in skušamo s pomočjo kritičnega razmisleka oblikovati smernice za dobro babiško prakso. Delo je težko, delamo v hm hm, ne preveč podpornih okoliščinah, a le predstavljajte si, kako sodelujočim žarijo oči! Upam, da bomo rezultate lahko čim prej oblikovale tako, da jih boste ve, ki rojevate, lahko uporabljale. Učim se potrpežljivosti…

Drugi korak je tisti, ki ga bodo morali storiti zdravstveni strokovnjaki, ki izvajajo obporodno skrb: spremeniti svojo prakso tako, da bo na podatkih utemeljena, in svojo držo – dosledno pripoznati žensko kot sodelavko, partnerico, in ji dejansko zagotoviti pravice, ki jih ima vsaj na papirju.

Kaj naj rečem za žensko, ki se ji dogaja ali dogodi kaj podobnega, kar ste napisali v svojem vprašanju:
Načelno sem za to, da se vzpostavi dober odnos in da se vsak s svoje strani za to tudi potrudi s spoštljivostjo, dobronamernostjo, sprejemanjem drugačnosti. A vedno ni tako, ker gre za več ljudi in o tem ste tudi pisali. V situaciji, ko se počutite ogroženi ali nemočni, poizkusite:

– jasno sporočiti, da se s tem ne strinjate (morda lahko to stori vaš partner ali spremljevalec, spremljevalka)
– obrnite se po pomoč na tistega od osebja, s katerim imate morda dober stik
– zahtevati nadrejenega ali zamenjavo osebja
– naj partner ali spremljevalec posname dogajanje na mobilni telefon, če ga ima, ali na kamero, če jo ima, skratka, naj dokumentira dogajanje – to včasih bistveno vpliva na način obnašanja in to v trenutku
– po dogodku sporočiti vodstvu bolnišnice, osebju, javnosti, kaj se dogaja; natančno si zapišite sodelujoče, čas in kraj, pomembne so podrobnosti, da je zapis čimbolj verodostojen, si pomembne podatke zapišite čim prej
– napisati pismo tudi nam na forum … alarmirati javnost, pisati na Ministrstvo za zdravje

Vem, da marsikaj od tega ne spremeni konkretnega dogodka, a če vsaj poizkusite reagirati, boste verjetneje imeli več možnosti, da bo osebje spremenilo svoje ravnanje takoj ali vsaj pri porodih drugih.

Ja, ženske in moški – prepričana sem, da je pri tem, kako posameznik ali posameznica deluje, veliko pomembnejše njegov/a naravnost in etika kot to, katerega spola je. In so odlične porodničarke in porodničarji, babice in babičarji, prav tako pa so lahko izjemno neprijetni, grobi ipd zdravniki obeh spolov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da se nekatere ženske lagodneje … boljše počutijo, če jim pri porodu omaga oseba istega spola, pri tem gre za nekatere osebne preference, kar je tudi pomembno upoštevati.

Draga Bralka, v pogovoru z Marsdenom Wagnerjem, perinatologom in petnajst let direktorjem Oddelka za zdravje žensk in otrok pri SZO lansko leto (ki je bil decembra 06 objavljen v Sobotni prilogi) sem v enem trenutku čisto zardela od zadrege. Pogovarjala sva se o tem, da smo ženske v Sloveniji na področju nekaterih pravic dosegle zavidljivo stopnjo svobode odločanja o sebi in svojem telesu – na primer na področju dostopnosti do abortusa. Potem pa me je vprašal: »Kaj pa ženske in feministične skupine na področju pravic, povezanih z nosečnostjo in porodom? Če imate dobro urejeno varstvo pravic pri neželenih nosečnostih, kje so ženske skupine, ki bi prepoznale problem skrbi za zaželeno nosečnosti, problem sodobnega medikaliziranega poroda?«

Res je, popolnoma se strinjam z vami, potrebujemo gibanje žensk. Pri tem potrebujemo vsako od vas, ki je pripravljena prispevati svojo energijo, znanje, želje, izkušnje, spretnosti. Ta trenutek vam še ne morem reči, kakšno obliko bo imelo. Vsekakor ste se »pofočkali« tukaj. Za začetek vas vabim k navzočnosti pri obisku Ina May Gaskin, na javnem srečanju v Kavarni Union, v torek, 27.11.07, predvidevali smo, da bo srečanje ob 19., pa bo po vsej verjetnosti ob 20.00 (spremljajte naša obvestila, tudi na http://www.mamazofa.org). Mislim, da se bomo tam videle tiste, ki čutimo, da je čas za spremembe dozorel. Tudi na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem se marsikaj dogaja.
Draga Bralka, kot vidite, vam odgovarjam malce pozno, ker me je delo popolnoma zasulo. Upam, da bodo učinki sorazmerni vloženemu trudu.

Lepo vas pozdravljam,

Zdaj pa grem na zelo dolg tek čez Barje, čisto preveč sedim

dr. Zalka Drglin, ženske študije transakcijska analitičarka - svetovalka Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki www.mamazofa.org obporodne stiske individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce [email protected]

New Report

Close