Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek moški – moški – mož

moški – moški – mož

Je to normalno? Kaj naredit, kako se obnašat?

Poročena preko 20 let, otroci veliki, vendar še ne samostojni. Super, pridni, mož pa ……. kriza srednjih let?

Bse kar rečem je narobe, če sem tiho je narobe. Sex bi moral bit na dnevnem redu, seveda na mojo pobudo, kajti drugače zgleda kot da prosi. Vsak pogovor, vsaka malenkost ali težava – vse obrne na sex. Ko pridejo obiski ali mi gremo kam – poln je sex dovtipov, včasih prav nesramno izpade. (zaradi tega je že imel težave, ker je eni kolegici prekipelo, ampak še vedno počne isto). Ne gre mimo ženske, da je nebi premeril in navrgel nekaj o prsih ali riti. Zdaj še celo po netu lista po porno straneh – ali samo gleda ali še kaj – ne vem. Tudi med samozadovoljevanjem sem ga že zalotila – sem se umaknila, nič rekla, on pa tudi ne (mogoče je mislil da nisem opazla?).
Skratka – pogovor – ne gre! Sem že poskusila, ampak sem bila nesramna, ga ne razumem, ne razumem kaj je hec, da je pač moški, se trudi in če pač ni čustven in ne izliva vseh svojih čustev ven ter mi kaže to ne pomeni, da ima drugo. Pogovarjava se lahko normalno samo o otrocih, gospodarski krizi – vse ostalo, kaj je med nama, služba, težave – to ne gre. Tu se zapre in konec. Ali se skregava, ali pa bolje ne govorit o tem, kajti vedno izpade, da silim v njega.
Sem predlagala zakonskega svetovalca – ni problem, ampak on ne vidi smisla zakaj, pa še časa nima.
Jaz pa obupana. Nobenih čustev, niti med sexom ne reče da me ima rad, pohvala na moj račun je mimogrede, če ga že piknem ali je v redu obleka, frizura,… Sam od sebe mi ne nakloni tople besede.
Ima smisel vztrajat v takem zakonu? Na kakšen način se pogovorit da bo kot moški razumel bistvo ter vsaj malo pokazal čustva?
Saj je vedno bil bolj zavrt, ampak sedaj je vedno slabše – NIČ od ničesar ne spusti od sebe. Druge pa vidi, torej je tak samo do mene!

mislim, da je res kriza srednjih let. Ga bo minilo.

Jaz tudi mislim, da je kriza srednjih let oz. samo neko obdobje, ki bo minilo.

Moj predlog: če te ne posluša oz. se noče pogovarjati o čustvih, mu napiši točno to kar si napisala nam. Prebral bo, verjetno se bo tudi zamislil in mogoče kaj spremenil. Izgubiti nimaš kaj, mu boš pa vsaj svoja čustva in mišljenje povedala.

nova
Uredništvo priporoča

To ni nobena kriza srednjih let.Kar na enkrat ti takšne stvari ne butnejo na plano.Ko imaš družino še z majhnimi otroci marsikdo takšne stvari prikriva,ko otroci odrastejo in je dovolj kilometrine kurbanja za njim pa takšne stvari postanejo kar javne in skoraj samoumevne.To ni od danes.Načevljaj ga,ker te ponižuje,da ne boš na koncu ugotovila ,da sosedje in prijatelji že 20 let vedo tisto,kar ti nisi nikoli.

vendar ne vztrajati tako, da si tiho in si rečeš, oh, saj je kriza srednjih let, bo že minila….

Vztrajati je vredno v takem zakonu, če mu boš znala prisluhniti, ga razumeti (narediti to, kar on pogreša in na kar namiguje). Posledično bo začel tudi on malo razmišljati, kaj se je v tebi spremenilo, da ga več ne kritiziraš, ne opozarjaš, ne izsiljuješ komplimentov in niti ne predlagaš več sexa le zato, da se ne bo počutil vsiljiv….

Glej, očitno gre za krizo, povezano tudi s tem, da ga je zaneslo in se mu zdi, da je življenje porno film, kjer imajo ženske rade packasto govorjenje, klofutanje in razne druge hard variante – v filmih to izgleda tako, kot da so vse take, samo njegova žena bi rada neko romantiko in ga nikakor ne razume….
Če se je zapletel še s kako žensko (ni nujno, da ima z njo razmerje), kateri lahko zaupa svoje fantazije, svoje perverzije in jo s svojimi prostaškimi besedami celo ogreje do ekstaze….(internetnih “kontaktov” je ogromno na to verzijo, ko dedci ponoči klepetajo, ko žena trdno spi) potem ga je res malo bolj zaneslo in česa takega noben terapevt ne bo rešil, ker tip za noben denar ne bo izdal teh svojih “pustolovščin”.

Za karkoli že gre, lahko da ga bo minilo, lahko pa (predvsem če se boš ti zgražala in ga krivila za vse, kar gre narobe v zakonu) se bo zaljubil, navezal na drugo in te začel varati…potem pa, ko bosta otroka malo večja (to potem taki razmišljajo, katerih zakon na ven niti ni slab) – bo priznal, da ne vzdrži in okrivil tebe, da ga nisi razumela…etc…

Imač več variant:
– da se pozanimaš o njegovih fantazijah in postaneš malo bolj packasta (saj veš pregovor, da ima moški najraje tako, ki je v kuhinji gospodinja, v dnevni ljubeča mama, v spalnici pa kurba…)
– da ga ignoriraš in se začneš nekaj bolj rihtati za v službo in se večkrat pohvališ, kakšen kompliment si dobila od sodelavca, soseda, znanca…neznanca…torej, ga narediš ljubosumnega in mu nakažeš, kaj pogrešaš!
– da ga začneš najprej ti zasuvati s komplimenti -takimi, kakršne bi želela ti slišati, ker končno, kolikokrat pa ti njemu rečeš, kako je tisti dan sexi, kako mu prisoji sesalec in kako zelo bi ga rada videla zaplesati striptiz v spalnici; in kolikokrat greš spat v kakem bolj sexy perilu, kolikokrat si dvigneš joške tudi, ko pomivaš posodo in kdaj si vpričo njega slečeš samostoječe nogavice (kao, nič hudega sluteča) …in mu kdaj namigneš, da si kupila smetano in jagode(tudi če jih boste potem porabili za sadno kupo – samo da podžgeš) in ….:) to mislim, da je zdravilo za moške v krizi srednjih let….da pri 40 ugotovijo, da njihova žena ni le dobra mama, resna poslovna ženska, ki veliko ve o gospodarski krizi – ampak, da je še vedno tista navihana mladenka izpred 20 let, da tuhtajo – le od kje njej take ideje, kdo jo je pa tega naučil, saj je vedno le z mano…itd….

Če je tip pri 25 mislil na lepe avte, pri 28 na veliko družino, pri 30 na varčno hišo in dober družbeni status, pri 35 na uspeh doma in v službi, pri 40 pa na sex…no, če odmislimo, da je na to mislil že od 15 leta dalje…se jim zgodi to, da se ustrašijo za svoj renome pri ženskah;) – za 20 letnice so stari, za 30 letnice so odpisani (ker so poročeni), za 40 letnice so pa dolgočasni (ker jih gledajo že celo življenje in morajo vse same, celo pobudo za sex dajat) – potemtakem si lahko predstavljamo, kaj taka kriza prinese:) Človek si na vse kriplje predstavlja, da bi bil “opažen”.

In še to: če te nekdo kritizira, da se pri svojih 40 ne znaš obnašati, da si prostak, da si primitiven, da se ne znaš o drugem pogovarjati kot o otrocih in gospodarski krizi, da si čuden, ker skrivaš samozadovoljevanje (kaj ženske se ne samozadovoljijemo? – nikoli?) in da si zrel za terapevta (med tem, ko je bilo 10-15 let čisto ok – seveda, ker je bila ona zaposlena z rojevanjem in otročki) – kako se potem počutiš? Kje se dobro počutiš? Tam, kjer si “žrebec”, šarmanten dedec, kjer se ti ženske lepo smehljajo in se zabavajo ob tvojih neslanih šalah – predvidevam;)

Predlagam, da se ženske malo pogledamo (iz distance ali skozi oči partnerja) in se zamislimo, če me pa dajemo svojim partnerjem to, kar pričakujemo od njih.

Težave imamo pa vsi:) Eni večje, drugi manjše – gladko v zakonu pa pač ne gre prav nikomur – sam to ne na glas povedat!

@ vztrajati – tričetrt vsega kar pišeš sem naredila. Moža tudi že skoraj dva meseca ne kritiziram (saj ga že prej nisem, sem samo omenila kaj me moti!), ga ne kličem – če pokliče on se javim, drugače ne, da nebi imel občutek nadzorovanja, bilo kaj naredi ga pohvalim, mu rečem vsaj da diši – skratka se trudim. Sem mu zaupala, da sem tudi jaz ženska, kak kompliment tudi od njega bi pasal, ne sam od tujcev – njegov odgovor je bil, če mi to ni dovolj. Saj on mi pokaže? Ni pa vedel povedat s čim, kajti opazit ni niti pri dejanjih še manj besedah. Niti ni komentiral sexi oblačenja (tudi ko greva samo v trgovino kdaj) – nič. Kot da ne opazi. Kaj še naj, se jaz raztrgam?? Sva bila podaljšan vikend na morju poleti – sama, super, vse klapalo, ker sem delala vse po njegovih željah. Sexala parkrat na dan, nikoli z besedo rekel bilo kaj . ne pohvale, ne graje na moj račun, pogovarjala sva se pa tudi. O ja – o ženskah na plaži, kaj delajo otroci, kako je vroče ozračje,… partnerski odnos med nama – niti besede. Oz če sem malo namignila kako nama je lepo sedaj, kako bi bilo lahko tudi doma včasih skopaj spila kak sok ali pivo na terasi – al se je umaknil, ali kaj zamomljal – nikakor. Tako sedaj živimo lepo, mirno, brez hude krvi, nobenih kreganj, ampak ….. TO NI ŽIVLJENJE. O vremenu se pogovarjam z znancem, še sosed me vpraša kako sem, ko me vidi – moža to ne zanima, kajti ne vpraša, jaz mu pa na suho nikoli ne rečem – mater, imam slab dan. Ga ne utrujam, kajti očitno ga ne zanima.
Živima kot dva znanca, ne kot parnerja. To me moti in skrbi, kajti sčasoma nama verjetno še o vremenu in otrocih ne bo za govorit.

potem pa že ne gre le za krizo srednjih let:)

Težko je verjetno moškim ugajati ženski, še posebno ženi, s katero se dolgo poznata.
Pa ne da zagovarjam dedce, ker po večini imajo te probleme in včasih se izkaže, da tisti, ki pa ženi rožice nosi in perilce kupuje – hodi še kam drugam in tam počne podobno.

Če obrnemo na hec, obstaja vic: ŽENA: Joj, dragi, nikoli več mi ne rečeš, da me ljubiš! MOŽ: sej sem ti povedal že pred…XX leti in če bo kdaj kaj drugače, boš izvedela.

Moški so pač praktični.

Pri vama bi mogoče res bila potrebna tretja oseba, terapevt – čas bo že našel, če bo le voljo dobil! Če praviš, da si vse probala – potem ti ostane samo še ultimat, kot alkoholiku: Ali terapija ali pa greva narazen!
Če imata težave s komunikacijo, pomeni, da jih nima le on. Glede na pisanje, tudi ti njega ne poznaš (saj ti niti nikoli ni dal šanse, tudi to je res) prav zelo dobro – sploh pa sta vsak na svoj način nekako “prizadeta” – ti praviš, da si vse probala in ne gre, se umakne, je tiho, nima problemov, krivi tebe – on pravi, da ga ne razumeš, da je moški, da ne razumeš heca…etc..

Kako je bilo pa včasih, pred otroci? Sta bila vedno tako odtujena? Je bil vedno takšen?

Obstaja pa tudi možnost, da je on že “končal” vajin zakon in le čaka, da ti bo prekipelo in mu boš “dala prosto” – ga boš enostavno pustila – tako on ne bo nič kriv, ker v bistvu se niti ne prepirata in ne komunicirata. Le poznata se več ne in ti pojma nimaš, kaj gre njemu po glavi in se čisto zastonj trudiš ohraniti zakon. Preveri malo, če nima on že kakih drugih planov. Malo bodi detektivka, ne pusti se mu izigrati na tako enostaven način – naj se malo potrudi!

Včasih je dobro, da če en partner noče na terapijo, gre drugi najprej sam. Ko spozna sebe, lahko šele ve, kaj točno želi in pričakuje od partnerja.

LP

Se strinjam. Vsaj pri mojem je zgleda tako – upam!
Čeprav tudi tisto, da je naveličan in samo čaka kdaj mi prekipi in grem, ni zanemarljivo pri vsem skupaj.
Vendar – prekipelo mi bo, to sigurno če tako ostane, ampak dokler ne poiskusim vsega je še upanje. Torej – pogovor in postavit pred dejstvo – mislim, da ne bo šlo lahko, kajti potem ga lahko samo zvežem, kajti če mu pogovor ne odgovarja se vstane in gre. Že pred meseci bilo tako, potem sem poskusila z dopustom (sama) tudi nič. Svetovalec – sem omenila že, ampak nimava takih težav, da bi ga rabila, pa služba….. Prisilit ga? Nima smisla. Res sem na koncu z živci. Vem da so moški kot otroci, kratka jedrnata navodila, drugače se izgubijo med povedanim. Vedno je bil čustveno malo zavrt, ampak zadnje leto pa se stopnjuje samo na slabše.
Saj ne pričakujem da visi na meni, pa me hvali, ljubkuje,…. Ampak samo, da mi da vedet da obstajam, da zna kaj pohvalit, pa tudi pograjat.

Možno je, da do tebe goji kakšno tiho zamero. Možno je tudi, da mu te tvoje želje oz. želja po drugačnem odnosu predstavljajo šok in jim ne zaupa. Morda zato, ker so popolno nasprotje tistega, kar je bilo do sedaj.


Poskusi kdaj seksat z njim. Očitno se to ne dogaja dovolj pogosto.

Potem bomo čakali dva meseca, dokler se ne bo oglasil “Pogovor bi moral bit na dnevnem redu, seveda na mojo pobudo, kajti drugače zgleda kot da prosi. Vsak seks, vsaka malenkost ali težava – vse obrne na pogovor. Ko pridejo obiski ali mi gremo kam – polna je dolgovezenja, včasih prav dolgočasno izpade. (zaradi tega je že imela težave, ker je enemu kolegu prekipelo, ampak še vedno počne isto). Ne gre mimo moškega, da ga nebi premerila in navrgla nekaj o njegovi obleki, tašči, avtu, ženi ali otrocih. Zdaj še celo po netu lista po forumih – ali samo gleda ali še kaj – ne vem. Tudi med samogovorom oz. pridigo sem jo že zalotil – sem se umaknil, nič rekel, ona pa tudi ne (mogoče je mislila da nisem opazu?).


Poskusi kdaj seksat z njim. Očitno se to ne dogaja dovolj pogosto.

Potem bomo čakali dva meseca, dokler se ne bo oglasil “Pogovor bi moral bit na dnevnem redu, seveda na mojo pobudo, kajti drugače zgleda kot da prosi. Vsak seks, vsaka malenkost ali težava – vse obrne na pogovor. Ko pridejo obiski ali mi gremo kam – polna je dolgovezenja, včasih prav dolgočasno izpade. (zaradi tega je že imela težave, ker je enemu kolegu prekipelo, ampak še vedno počne isto). Ne gre mimo moškega, da ga nebi premerila in navrgla nekaj o njegovi obleki, tašči, avtu, ženi ali otrocih. Zdaj še celo po netu lista po forumih – ali samo gleda ali še kaj – ne vem. Tudi med samogovorom oz. pridigo sem jo že zalotil – sem se umaknil, nič rekel, ona pa tudi ne (mogoče je mislila da nisem opazu?).[/quote]

Ti moški, se mi pa prav smiliš, revček, ćist fertih, potreben ko drogeraš odvisen od nove doze.
Menda veš kak to gre, vedno več rabijo in bolj pogosto, pa se ne zavedajo….
vsaka podobnost je zgolj naključna…
Idi pa se leči, dokler je še čas.

New Report

Close