Zakaj si komplicirate življenje z varanjem?
Malce na kratko sem preletela tale forum in že po naslovih ter količini objavljenih postov dobi človek občutek, da je tega varanja naokoli res veliko. Kakorkoli že, namen mojga posta je drug in ne ugotavljanje, koliko je in koliko ni varanja.
Zanima me, zakaj si ljudje z varanjem (za)komplicirate življenje?
Ni enostavno najti kolikor toliko primernega partnerja, potem se najdeta, sta si všeč in se odločita za vezo. Super. Vsak se pač trudi kolikor se mu zdi, kolikor se je pripravljen, kaj od veze pričakuje in kaj mu veza konec koncev predstavlja, etc..Do tukaj se mi zdi vse lepo in prav. Zgraditi eno dobro vezo je vse prej kot enostavno, vendar včasih se mi zdi, da marsikdo obupa, ker ščasoma ugotovi, da to ni to, da pa si je on/ona to vendarle drugače predstavljal, da je to prezahtevno, etc in potem si umisli ljubico ali ljubimca. Zakaj si zakomplicirati življenje? Če vam ni kul s partnerji, s katerimi ste, ne razumem, zakaj se ne razidete? Zakaj je potrebno varati in ostajati sočasno s partnerjem, če vam z njim/njo ni kul?? V vsaki situaciji ima vsak izmed nas vsaj 2 možnosti, lahko se upre aferi ali se ji prepusti. Očitno če se prepustite aferi, potem z obstoječimi partnerji res ni vse super, drugače se ne bi odločili za afere. Torej, zakaj ne pustiti partnerje in poskusiti z ljubimcem/ljubico?
Dvomim, da je živeti “dvojno življenje” tako enostavno, prej bi rekla, da je izjemno naporno. Če ste za nekoga ljubica/ljubimec ste po mojem mnenju vedno “druga violina”, ker konec koncev: v javnosti se pojavlja z ženo, v javnosti se druži s kolegi in z ženo, javnosti jo predstavlja kot njegovo spremljevalko, boljšo polovico, z njo gre na dopust, kaj pa počne z ljubico (ali ljubica z ljubimcem)? Komu vas predstavi? Kdo izmed ljudi, ki so njemu/njej pomembni(prijatelji, družina, …) ve za vas? A ni v življenju tako, da človeka na katerega si ponosen, želiš, da ga spoznajo, zanj vedo tisti, ki so ti v življenju pomembni?
Naj vsak zase premisli, ali je vredno. Včasih se človek vpraša, kje ima nekdo dostojanstvo, da dopušča, da se z njim dela tako, kot se dela z ljubicami in ljubimci. Da ostajajo v “zakulisju”. Kaj je tako lepega v “zakulisju”?
To je samo moje razmišljanje.
Da bo tvoje sporočilo kot novo med zgornjimi, bo začasni moderator Cec dodal k tvojemu razmišljanju sledeč dodatek… 🙂
Vprašanja so zanimiva, toda malo pridiha moraliziranja vseeno obstaja. Jaz pravim sledeče: pa saj jim ni lahko…. Glej, vzemimo nekako takole da je recimo partnert “partner” v širšem pomenu besede – glavni igralec, ljubimec/ka pa statist – kdo ima zahtevnejšo vlogo ? Kolikšen vložek “dodatka” je potreben da bi bil gledalec (sopartner pri varanju) zadovoljen ? Temu se reče “bore malo”, zato nastane teza o “drugi violini”. Lačnemu je potrebno zelo malo da se bo nahranil, sit išče kaj več. Ali celo obratno, odvisno od situacije. Najbrž je bilo nemalokrat prebrano “da se je zgodilo tako spotoma”, pa “zaradi preveč časa”, pa “drugače sem z partnerjem srečen/na”, pa nešteto tega. Tendenca varujočega je čisto po otroški logiki najti nek vzrok, samoopravičilo, v prvi vrsti do sebe, nato širše.
Obstatajo zveze, za katere zaradi njihovega poznavanja ali pač drugega vedenja, nismo niti začudeni da je posledično pri enem partnerju prišlo do tega odklona, pri tem se recimo ti sprašuješ, zakaj v zvezah ostajajo. Če izvzamemo vsako psihološko ali sociološko dejstvo, je tu z eno besedo rečeno ekonomski vidik. To ni nobena skrivnost, delček preračunljivosti pa vsakdanjost.
O samem pojavljanju v javnosti pa: seveda obstaja “zakon molčečnosti”, pa vseeno ni redkost da že na ulici ali v lokalu razbereš “kdo je kdo”, noben strokovnjak ne rabiš biti. In da bi rekel da se tega ne opaža, bi bil najmanj slep.
Evo, toliko na kratko 🙂
Cec
Ni bil moj namen moralizirati, hotla sem samo izpostaviti morda malce drugačen vidik, nič več kot to.
Na hitro bom samo nekaj komentirala.
Scenarij1:
Recimo: Tjaša je poročena z Matejem in ima ljubimca Klemna. Klemen je tudi poročen in sicer z Mojco. Tjaša in Klemen gresta na kavico in mimo pride zelo dobra kolegica od Tjaše. Po logiki sodeč, je kolegici takoj jasno, kdo je kdo. Super, kako torej sedaj Tjaša predstavi Klemna? Kot kaj?
Scenarij2: Isto kot zgoraj, le da brez ljubimcev. TOrej, Tjaša je punca od Mateja in v kafič pride njena kolegica. Kako pa sedaj Tjaša predstavi svoji kolegici svojega fanta, ki ga ima rada? Kot kaj?
Jaz o tej stvari govorim:) Lepo je, če osebo s katero si, tudi tako predstaviš ostalim, pač glede na vlogo, ki jo ima v tvojem življenju. Verjetno kolegici ne predstaviš na kavi ljubimca, češ, to je pa moj ljubimec ali pač? Ker konec koncev je ljubimec, takšna je njegova dejanska vloga. Imaš rad ljubimca, predstaviš ga pa kot kaj? Osebo, po kateri hrepeniš in s katero varaš moža, predstaviš kolegici kot kaj, sodelavca? Torej ga predstaviš enako, kot bi predstavila reničnega sodelavca s katerim pa morda v resničnosti spregovoriš čez dan 5 stavkov in ti gre po možnosti še na živce.
A ni to osnova spoštovanja, da se osebo predstavi?
Jaz sem prepričana, da ni lahko v vsakdanjem življenju osebam, ki imajo ljubimce. Zvečer leči v posteljo poleg nekoga, do katerega morda ne čutiš ničesar in ostajaš z njim zaradi določenega razloga (ekonomskega), sočasno pa sanjariš o nekomu drugemu. A ni to trpljenje? Čemu, a denar in status res to odtehtata?
Sicer pa vsak zase najbolj ve.
Jaz pa v besedah pod navednicami ne vidim nobenega (samo)opravičevanja, kajti zame so to le izpostavljeni razlogi zakaj je prišlo do tega, da nekdo vara.
Je pa res, da mi je od zmeraj nekako čudna ta besedna zveza, da partner vara partnerja, saj kakorkoli situacijo obrnemo, tisti ki vara ponavadi vara samega sebe.
On je tisti, ki se gre dvojno življenje, ki usklajuje čas, prostor, čustva, obveznosti, etc.
On je tisti, ki trpi (če se zaljubi).
On je tisti, ki se večinoma bojuje sam s seboj, ki premleva dneve in noči kaj se mu sploh dogaja, kajti razum mu itak govori eno, namesto srca je pa tukaj prisotna ogromna količina adrenalina.
Pa slabo vest ima tud varajoči.
Torej, koga vse skupaj bolj prizadene oz. boli? Za koga je vse skupaj lahko grozno obremenjujoče? Za tistega, ki vara ali tistega, ki je varan.
In kdo sploh je tukaj varan?
Popolnoma prav imaš in tisti, ki se gremo te “igrice” smo globoko v sebi ali zelo razočarani ali popolnoma neizživeti ali enostavno egositi.
Seveda pa ne gre posploševati.[/quote]
Ali pa smo pač samo osebe, ki nismo sposobne predanega odnosa oz. se izogibamo čustveni intimnosti, kot je enkrat Veronika lepo napisala.
Jaz gledam malo širše. Ne vem, ali gre za gene ali zlorabo zaupanja v otroštvu ali se človek tak preprosto rodi, ali pa malo vsega. Zagotovo pa ne moremo govoriti o popolnom azavestni razumski odločitvi, ker v resnici gre za nekaj globokega, kar nas žene v to. Seveda ima vsakdo možnost reči ne in se ustaviti, ampak to je tako kot pri mnogih pri hrani – vedo, da jim škodi, pa se kljub temu ne morejo ali nočejo upreti tablici čokolade. Tako je pri varanju – saj veš, da ni pametno, da ni prav, da ne bo lahko, pa se 10x upreš skušnjavi, 11-ič pa popustiš. Ker kljub vsemu je v varanju kljub slabi vesti in naporom usklajevanja in prikrivanja, zelo veliko lepega, ko si z ljubimcem. Sicer tega nihče ne bi počel.
Gre preprosto za to, da mnogo ljudi ni sposobnih prave predanosti, čustvene intimnosti oz. čustvenega razgaljenja pred drugim človekom. In pri takih ljudeh je v srcu vedno nek manjko, neka luknja, ki si jo zapolnijo npr. z ljubimcem/ljubimko (drugi pa lahko z alkoholom, hrano, drogami, cigareti, adrenalinskimi športi ipd.).
Pa še na tole bi ti odgovorila.
Ali je vredno?
Za tiste, ki varamo, je, sicer tega ne bi počeli.
Dostojanstvo? Kako pa se dela z ljubicami in ljubimci?
Iz tega vprašanja se vidi, da še nikoli nisi bila v naši koži:-))
Če varata dva poročena, potem ne razumem, zakaj bi se nekdo počutil ne-dostojanstveno? Oba se skrivata, oba imata dvojno življenje. Odnos med ljubimci in ljubimkami pa je tak kot odnos med dvema zaljubljencema. Veliko pozornosti, nežnosti in ljubljenja. Ja, ljubljenja. Nevarajoči si zmotno predstavljate, da gre zgolj za seks. Pa skoraj nikoli ni tako, vsaj ne pri dalj časa trajajočih aferah. Gre tudi za občutke in čustva. Dober seks je samo prvi prepogoj, da se iz skoka čez plot lahko razvije daljša afera. Ampak še zdaleč pa ni edini pogoj.
Ni smiselno posploševati,nekateri brez slabe vesti predstavijo ljubimko ali ljubimca-seveda ne možu ali ženi,da nebo pomote :)) kot ljubimca ali ljubimko nič več in nič manj,spet drugi skrivajo kot kače noge in so tretji,ki enostavno povedo ,da imajo dva partnerja uradneg in neuradnega..
100 ljudi ,100 čudi..
Pa še vprašanje,zakaj ostajajo skupaj z možem ,ženo pa imajo druge,vem da boste v luft skočli nekateri in se spet izgovarjali na ljubezen in otroke(ne pozabite,da imajo nekateri že tako velike otroke,da res ne rabijo očka in mamice,da jih za rokico vodijo),ampak več kot očitno je da je edini in najbolj realen razlog ekonomija in status,ki ga prinaša skupno živlenje in ja seveda tudi marija sveta,kaj bodo pa ljudje rekli,pa familja-mamca,ata,tast,tašča,svakinja bo imela dobro temo za kosti obirat pa tu je še babica,pa celo kuža fifi,pa sodelovci z direktorjem na čelu itd..itd….
bejžte no,a je tako težko po resnici povedat,a rabite miljon izgovorov..
vsi se izgovARJAJO na ljubezen(pa z drugim ali drugo sexa-le kje je ta ljubezen)pa na otroke(na katere niti ne pomisli ko ima drugega ,drugo-kje so potem ti otroci)zelo dobro pa razmišlja o tem,da kdo ne vidi(ker potem pride tisto vprašanje- ja kaj bojo pa rekli)in da kdo ne stegne jezika(ker potem je hudič in težk travma ker bom brez vsega ostal,brez statusa porčenega gospoda,gospe in vzglednega družineskega človeka,p brez bajte,pa denar je treba delit)
če ima kdo jajca,pa naj reče da lažem!
Res je, nisem varala in nisem bila prevarana. S partnerjem sva imela različne težave in takrat so se mi ponujale možnosti za varanje, tako kot so se njemu, vendar sem vedno rekla ne, tako, kot tudi on. Zakaj? Čeprav sva oba določene stvari pogrešala, sva si vedno rekla, da se bova trudila in vztrajala dalje, ter skušala po najboljših močeh popraviti najino vezo. V kolikor bova ugotovila, da nama enostavno ne bo šlo, bova šla narazen in si našla vsak sebi bolj primernega partnerja.
Jaz sem pač mnenja, da je lažje prevarati partnerja, kot pa se soočiti s situacijo in delati na vezi, ali pa oditi. Oboje je težje, kot pa varati.
Kot si sama rekla – sto ljudi sto čudi. Se mi pa vseeno zdi, da malo preveč posplošuješ.
Jaz recimo imam ljubimca predvsem zaradi metuljčkov, dobrega seksa in nežnosti (pomanjkanje seksa doma še zdaleč ni samo problem moških!). Ko sva skupaj, mi je lepo.
In zakaj se ne ločim od moža? Ker mi razen seksa in adrenalina doma nič ne manjka. Z možem se ok razumeva, do otrok je zelo skrben.
Zakaj bi si komplicirala življenje z ločitvijo? Toliko trezna pa sem, da vem, da skupno življenje z ljubimcem čez par let ne bi bilo nič bistveno drugačno od tega, ki ga imam z možem. Metuljčki minejo, žal vedno. Zato to afero jemljem kot prehodno obdobje, vmesno popestritev, če hočeš. Naj lepo traja, dokler bo pač kemija trajala.
Okolica oz. kaj bodo rekli drugi, pa me pri tem še najmanj zanima.
Jaz sem pač mnenja, da je lažje prevarati partnerja, kot pa se soočiti s situacijo in delati na vezi, ali pa oditi. Oboje je težje, kot pa varati.[/quote]
Se strinjam, da je varanje od teh 3 možnosti najlažje. Pač očitno se ne znamo/ne zmoremo vsi soočati s krizami v zakonih, pa tudi oditi nočemo ali ne zmoremo vsi.
Tako pač je. Ljudje smo si različni. Jaz v resnici občudujem pare, ki dejansko delajo na sebi, se razkrivajo do najglobljih intimnosti duše, popolnoma odprejo drug drugemu srce, brez skrivnosti, brez tabu tem ipd.
Čeprav v resnici takih parov ne poznam, ampak recimo, da obstajajo.
KOt sem že rekla, nismo vsi ljudje sposobni take predanosti in takega zaupanja.
Kot si sama rekla – sto ljudi sto čudi. Se mi pa vseeno zdi, da malo preveč posplošuješ.
Jaz recimo imam ljubimca predvsem zaradi metuljčkov, dobrega seksa in nežnosti (pomanjkanje seksa doma še zdaleč ni samo problem moških!). Ko sva skupaj, mi je lepo.
In zakaj se ne ločim od moža? Ker mi razen seksa in adrenalina doma nič ne manjka. Z možem se ok razumeva, do otrok je zelo skrben.
Zakaj bi si komplicirala življenje z ločitvijo? Toliko trezna pa sem, da vem, da skupno življenje z ljubimcem čez par let ne bi bilo nič bistveno drugačno od tega, ki ga imam z možem. Metuljčki minejo, žal vedno. Zato to afero jemljem kot prehodno obdobje, vmesno popestritev, če hočeš. Naj lepo traja, dokler bo pač kemija trajala.
Okolica oz. kaj bodo rekli drugi, pa me pri tem še najmanj zanima.[/quote]
kaj sem jaz drugače napisala,pač ostajaš zaradi interesov hiša,otroc,navada..sem kaj drugače napisala,to da te pa ne zanima kaj bodo drugi rekli je pa še ena fora takih,ki tako živimo,še ena obveza čez oči,zakaj potem ne poveš možu,materi,tašči za ljubimca??zakaj je vse skrito,zakaj greš k tašči na kosilo brez slabe vesti,ker neve da varaš njenega sina,ko bi to vedla verjemi da bi bilo kosilo zelo hladno,zakaj ne poveš pred možem,da sex z njim je zate premalo,da ga imaš z ljubimcem več in bolje,ker potem se lahko posloviš od poslovne pogodbe o hiši,navadi,statusu ,otrocih in ostalih interesih..
joj sej vem da nebo noben priznal,tega tudi ne pričakujem,to da ti doma nič ne manjka,ženska manjka ti vse,pa si priznala ali pa ne..
ah daj no lažnivec lažnicu laže in prevarant uči prevaranta kaj je prevara ,daj joži no :):)
Isabel80, vidi se, da si zrela oseba z jasnim razmišljanjem, vendar je tako zrelih ljudi bolj malo, če sklepam po odzivih na tem forumu. Tisti, ki so dali občutke in posledice varanj že skozi (kot npr. Monika) poskušajo tem nezreležem iz lastnih izkušenj na sočen način povedati kako je s tem, vendar zaman…kdor živi v megli pač nima interesa, da bi spregledal…glavno da mu/ji metuljčki letajo okrog glave :)) Njim se še sanja ne kako je živeti brez utvar, brez laži in v iskrenem odnosu, raje se tolažijo z instant nadomestki metuljčkov in zaljubljenosti, ker ljubezni gotovo nikoli niso občutili, ne do sebe kaj šele do koga drugega… Kaj čmo, v današnjem svetu instant hrane, zabave, in ostalega…ko gre vse tako hitro, je pač težko vložit veliko truda v spoznanje samega sebe in v gradnjo zadovoljujočih odnosov.
aja pa še neki joži,na vprašanje zakaj bi si komlicirala živlenje z ločitvijo,o tem ti nimaš pravice razmišljat,ker si prestopila mejo od koder ni več vrnitve, o tem bi lahko razmišljal le mož,se mu splača ali ne splača komplicirat živlenja z ločitvijo zaradi tvoje prevare,če bi za njo kdaj izvedel..nevem če si razumela kaj hočem povedati ampak,ko se odločimo prestopiti meje,se moramo zavedati,da nismo mi več tisti ki odločajo o ohranitvi zakona,zveze ampak ima največjo moč prav druga polovica(on se odloča bo ostal z ženo,ki vara,ker ti itak v vsakem pogledu hočeš ostati z njim) in njihovo odločitev moramo prenesti športno pa naj bo kakršna koli že,pravico do komplikacij v zakonu ali v ločitvi imamo lahko samo takrat dokler smo odkriti do partnerja takrat so pravice izenačene!
Nekomu tajiti zelo pomembne stvari(npr.to da ti diši drugi in da je prvi zgolj poslovni partner in oče otrok) in si ob enem jemati pravico do odločanja o skupnem živlenju je pa že malo samovšečno..brez zamere
Priznam, varam, koga ? Sebe ? Joži, take kot si ti, so bile dolgo časa moj the best plen. Malo iz samopotrditve in dolgega časa, seveda tudi potrebe, sem po ločitvi haral okoli in obračal na hrbet in pamet vse živo. Itak zmeraj rečem da sem poročen, imam na to varianto zmeraj najbolj mir, nobenih vprašanj, nobenih obveznosti, tudi stroškov ne. Kao najeto stanovanje je alibi zase, malo gruljenja pa vas spravlja ob živce in pamet. Menjam osebe, cifre, maile, msn naslove, pobiram naivnice iz ona-on, to je moj lajf. Zakaj to delam ? Ker vsaki na koncu povem resnico, me vest ne peče ama prav nič. In takrat je konec, hehe. Avšice !
Jaz vam lahko samo povem,da to ni hec,nekateri to jemljete kot zabavo,ampak ta zabava ima lahko zelo resne posledice..pač jeb..ga vsega ne moremo imeti,dobrega moža s katerim bodo metuljčki večni kot pri najstnikih..vseeno raje obdržite dobrega moža,do 60 leta vas bojo vsi metuljčki minili,pa tudi ljubimec ali ljubimka vam lahko hrbet obrne jutri,nikjer ne piše da ne,pa starost bo srečna in brez velikih stresov..ali pa se ločite in živite pošteno eno ali drugo ,oboje ne gre vam povem,boste videli sami sčasoma..tudi jaz sem mislila da vse gre,ne gre ljudje božji,ne gre,prej se sprijazniš bolje živiš..
namesto ljubimcev,ljubic vam priporočam kak dober hobi ali pa 2 zmešani kolegici,kolega,s katerimi si boste pripovedovale svoje sočne fantazije,bo manj težav verjemte..
biti v položaju ljubimke ali ljubčka ali še slabše v položaju vrajočega,ki odgovarja vsem po vrsti in je jebena stranka povsod od žene,moža do otrok pa tudi ljubimca,ljubimke ni nič kaj fajn,metuljčki in reala sta dva ločena pojma.
Ti si pa tudi dobi en kvaliteten life,tudi to kar živiš ti ni život ampak nadomestek le tega..pa eno opozorilo,zadnjič mi je kolega povedal,ki je samski in ima rad vezane dame,da je dobil spb ,veš one sexajo tudi z možem,morda ne pogosto ampak vseeno,s kom pa še sexa mož pa bog si ga vedi..obvezen kondom !!
No, bi ta pe ša jaz nekaj vprašal. Praviš da se ne misliš ločiti, ker ti v zakonu nič ne manjka (razen seksa).
Kaj boš/bi pa naredila, ko bo/če bi tvoj mož izvedel za tvojo aferico, pa se bo hotel ločiti?
A takrat pa v jok, pa stokat da itak ti ni nič pomenilo,…[/quote]
Jah, jebat ga. Če se to zgodi, bom pač nosila posledice svoje afere, a mi kaj drugega preostane? Seveda bi v primeru, da bi mož hotel ločitev, to razumela in sprejela.