Trava, zakaj tak problem?

Na tem forumu sem nova in v kolikor ga prebiram vidim, da trava moti kar veliko ljudi in jim predstavlja velik problem. Vem, da so ostale droge zelo huda zadeva ampak trava? Mnenja sem, da tisti oz. starši tistih otrok ali mladostnikov , ki imajo “probleme z travo” ni trava tisto glavno amapk povsem nekaj drugega… Druge psihične težave…
To pa milm zato, ker moja zgodba je drugačna… No naj na kratko povem, ker me res zanimajo mnenja, ne promoviram trave ali kaj ampak samo mnenja zelim…

Sedaj sem stara oz bom cez nekaj dni 23 let. Travo kadim (še vedno jo) od svojega 15 leta. Se pravi, ko sem začela hodit v 1. letnik srednje šole. Nikoli nisem kaj ekstra pretiravala. Tako, da bi kadila že zjutraj, ampak sem jo pa kadila koraj vsak dan…včasih več včasih manj. Par krat v teh letih sem za par mesecev tudi nehala kadit.
Srednjo šolo sem uspešno končala (to pomeni, da je bil uspeh prav dober in nikoli nisem zaostala) v šolo sem redno hodila, nisem špricala pretirano. Potem sem se vpisala na fakulteto, ki jo sedaj tudi uspešno končujem. Študiram izredno saj zraven še delam polni delovnik v uspešnem podjetju. Šolo izdelujem uspešno. In cel čas vseeno kadim travo. Tako po večerih, ko pridem domov ali čez vikend se pač tako relaksiram. Zraven še imam kar nekaj hobijev, naprimer pomagam v azilu za živali skrbim za zavržene živali.
Tudi moj fant, ki je 6 let starejši od mene (skopaj sva skoraj 1 leto, pozanva se že od prej) kadi isto dolgo kot jaz (7-8 let) pa je uspešno zaključil študij, celo v drugi deželi, ker pri nas tega študija ni. Je zelo uspešen v službi in poleg tega ima zelo edinstveno delo. Včasih dela cele dneve in ga trava tako kot mene sploh ne ovira. Jaz tudi, ko pridem ob 17.00 h iz sližbe se še pripravljam za študij…
Se pravi vse delaca oba uspešno, delo in šolo poleg vsega še ostale aktivnosti in naju trava pri tem ne ovira. Pa kadiva vsak dan (včasih kak dan 2,3 ne) 🙂

Pač to sem napisala iz čiste radovednosti na vaše kometraje, ker sem opazila kolikim povzroča probleme (bolj staršem kot otrokom) in mislijo, da je problem trave – jaz pa sem mnenja, da je problem globji trava je samo odziv na problem.

P.S. Aja naj še napišem to, ker se mi zdi pomembno v vseh teh letih kajneja trave (8 let) nisem ne jaz ali moj fant posegla po katerikoli drugi drogi!! Lahko bi pa nisem, ker nisem imela nobene želje potem!!

LP

maja

droga-največji sovražnik ljudstva…………..

Jaz sem tudi stara 23, pa tudi s travo sem se prvič srečala in jo začela spoznavat v 1.letniku SŠ.
Bila so obdobja, ko smo veliko prekadili (medtem ko so se nekateri nalivali z alkoholom), največ nekje v 2., 3. letniku, tudi po več špinelov na dan, bile pa so tudi tedenske pavze, kasneje pa sem kadila vse manj..
Danes zaključujem študij, v povprečju kadim 1-2x na teden, pa ne na študentskih zabavah, raje v samoti ali z ljudmi, ki se zelo dobro poznamo in odpremo kako zanimivo debato..
Nikoli nisem šla dlje od kajenja trave, kemija me ne zanima, cigaretov ne kadim, alkohola zaradi občutljivega želodca skoraj ne prenesem več..
Sama lahko rečem, da imam precej natrpan urnik, kar nekaj hobijev in v tem, kar delam, sem zelo uspešna, saj me nekatera področja resnično zanimajo.
In ne, res ni nujno, da se s travo človeku le odpre pot mamil, ki vodi vse globlje in v brezno začaranega kroga. Vse prej je tu važno posameznikovo psihično stanje, dovzetnost in prilagodljivost v družbo, nenazadnje pa tudi odnosi doma, med vrstniki, do samega sebe..
Torej maja_, mislim da sva podobnega mnenja o tejle rastlinici, res pa je tudi, da sva dovolj stari, da tako razmišljava.
Verjamem, da marsikaterega starša današnjega srednješolca pošteno skrbi, kaj se dogaja z njihovim otrokom, sploh ker je vse manj časa za vzgojo in čas za pogovore nekako izgublja na pomenu.
Jaz imam super starše, veliko smo se pogovarjali, brez tabujev, in tudi ko so mi nekoč v sobi našli rizle, ni bilo nekega ognja v hiši. Res pa je tudi, da nikoli nisem lagala. “Ja, kadim” je bil moj odgovor..
Pri nas je vedno vse temeljilo na iskrenem odnosu otrok-starš. Danes to zelo cenim.

Oglašam se kot mati zasvojenega sina od trave. Vaš opis je pravi balzam v mojem primeru. Prav vesela bi bila, če bi imela takega uživalca in bi sebe vprašala, kaj bi rada, a žal pri nas ni tako.
Začel je tudi pri 15 letih tako počasi, bil je ves čas upornik, končal je srednjo šolo. Po 10 letih je drugače.
Že ko se vstane, si skuha čaj ali vzame kozarec vode, gre v svojo “delovno
sobo” in že prvič pokadi. To se nadaljuje skozi ves dan. Pokličejo “prijatelji”, gre z njimi na kavo, sok in na sprehod v naravo. Včasih zamudi kosilo. Popoldan se samo še stopnjuje in se pozno v noč vrne domov. Ni vsak dan enako zadet, včasih je prav grozno, še posebej, če doda preveč alkohola. Prej ni bilo tako hudo, to je kakega pol leta tako.
Delo ga ne zanima, kaj malega postori, zelo pazi, da ne bi preveč delal.
O kaki službi sploh ni govora, trenutno dobiva socialno pomoč. Od tega plača telefon, ker mu je nujno potreben, vse ostalo – joj groza, da bi dal tolar za karkoli koristnega, razen kaj sladkega, pijačo in travo. Tu in tam kino.
Zelo mučno je to, da se z družino noče pogovarjati. Pravi, da se nima kaj, da mu vsi težimo in mu pobiramo energijo. Noče z nami v naravo, na kakršnokoli rekreacijo, druženja s sorodniki, sploh se je izločil, kot črna ovca. Nikakor ga nismo nikoli izločili ali delali razliko med otrokoma. Ne zanima ga kaj se godi okrog doma, umaknil je televizor, občasno posluša le glasbo. Grozi, da je življenje nesmiselno in da ga bo končal.
Kadar je le možno kaj z njim spregovoriti, pravi, da ni kriva trava in da travo kadi posledično. Zato se v tem primeru strinjam z vami, da je vzrok nekje drugje, vendar nam ne uspe ugotoviti kaj bi to bilo.
Druge droge ne uživa, vendar je pa trave preveč. Opustil je cigarete. Zato si meša, kakšno je razmerje med travo in cigaretom ne vem. Jointov je pa dnevno zelo veliko.
To je le nekaj utrinkov takega življenja. Lažje si boste predtavljala zakaj smo starši ne samo zaskrbjeni ampak tudi obupani. Naše življenje ni več normalno. Že nekaj let nam je edina želja, da bi se pobral, a odklanja vso pomoč.
lep pozdrav.

Ja vidim, da nisem edina. Res je, da vsa dovolj stari, da lahko kaj takega rečeca saj sva obe kljub temu uspešni na področjih kjer delava oz. kaj delava.
Problem je, tako kot si rekla, sedanja mladina vedno bolj divja in nebrzdana… Starši pa tako več nimajo časa za svoje otroke, samo pričakujejo od njih da bodo najboljši v vsem in seveda brez napak.

Tudi jaz ne pijem alkohola (tu in tam kakšno pivo) in prav tako ne kadim cigaret….
Vem kaj delam inkoliko si lahko privoščim…

LP

Ja zelo mi je žal, da je pri vas tak primer. Res je dejstvo, da je vzrok nekje drugje. jaz sem od začetka tudi kadila zao, ker sem bila ubupana in mi je šlo vse narobe – ampak katerm najstniku pa ne gre vse narobe? 🙂
Kasneje kot sem rekla, je to samo sprostitev zaradi vseh dejavnosti, ki jih imam čez dan, ne rečem, da se ne morem sprstit brez – ampak se nočem 🙂 ni res mi ni boljšega kot pred spanjem ena bakla ..

Mogoče vašega sina teži kak padec v življenju. Recimo, da je imel zastavljen kak zelo željen cilj pa ga no mogel doseči in ga je to prizadelo. Nektari ljudje so pač bolj čustveni in dovzeti na določene stavri.
Mene ni nič tako zelo zelo obremenjevalo, sem bila v zelo slabi fazi nekaj časa ampak sems e pobrala in živela dalje…
Res težko vam svetujem, ker pojma nimam… Koliko pa je star? Kako dolgo že kadi?
Res pa je, da kadi preveč!!! Razlika je na kakšni zabavi pokakdit več, ki se zgodi vsake tooliko kot pa vsak dan…. res je, da pri velikih količinah trava zbija voljo… Zato se pač kadi manj, ker to veš.
Kaj pa, če bi ga dali v hišni pripor?
Samo predlog…
LP

Spoštovana Maja!

Nič novega vam ne bom napisala. Tudi trava je droga in veliko zasvojenih je preko trave prišlo na druge droge, ki jih tudi vi ocenjujete kot nevarne. Ljudje smo različni in imamo tudi različne predispozicije za to da postanemo zasvojeni ali ne. Vplivajo osebnostne lastnosti, vpliva okolje, vpliva družina, sama osebnostna struktura, delovne navade, vrednote, ki jih imamo in vpliva tudi droga s svojimi lastnostmi. Enoznačnega razloga zakaj nekdo, ki eksperimentira na tem ostane, nekdo drug pa zapade v zasvojenost ni. Strinjam se z vami, da se ponavadi za kajenjem trave skrivajo drugi problemi, na drugi strani pa je tudi res, da tudi trava lahko sprovocira nove probleme (težave pri učenju, pasivnost, občutek samozadostnosti…)Vi menite, da je OK, da se s pomočjo trave sproščate, jaz menim, da bi bilo boljše, če bi se sproščali na drugačen (bolj aktiven) način. Če želite preveriti v kolikšnio meri trava nadzoruje vaše življenje bodite 1 mesec brez in se opazujte (ste bolj napeti, bolj umirjeni, se v mislih ukvarjate s travo, se znate sprostiti tudi drugače, kako intenzivno čutite…)Trava spreminja čustvena stanja, doživljanje je drugačno. Zanima me tudi, če bi bili tolerantni tudi do svojih otrok, ki bi kadili travo. Bi si mislili, da to ni nič posebnega ali bi bili zaskrbljeni?
Ne verjamem, da boste zaradi mojega pisanja nehali kaditi travo, morda pa boste razmislili o tem, katere so tiste situacije, ko pa tudi vi, po travi ne bi posegli.

Pozdravljena Suzana

Z vašim mnenjem se 100% strinjam. Imate tudi prav, da če nehaš kadit si bolj aktiven, jaz si vačsih vzamem par dni, ko ne kadim in že takrat opazim neko majhno razliko. Kadar se odločim, da sedaj ne bom kadila mi to ne dela nikakšnega problema, se pravim ne razmišljam kako bi mi pasalo ali sploh- se pravi o travi sploh ne razmišljam in ne čutim nobene potrebe.
Zadnje čase sem tudi premišljevala o tem, da bom zadevo malo upustila – ampak zaenkrat še ne čutim potrebe po tem, no če bom čisto otkrita je še nočem upostit. Kaj ste rekli glede aktivnega sproščanja je pa to. Po naravi sem zelo anti športnik (pa ne rečt, da zato, ker travo kadim) od vedno sem bila, že kot otrok sem bila bolj nerodna, v šoli so se mi smejali, ker sem pač “štorasta” pa nisem debela… Zato enostavno ne maram športa, res prav nemaram ga… In sem pač bolj lene narava, kljub vsemu pa nardim veliko, ko se odločim, samo, da ni gibanja 🙂 🙂 Zato mi pač paše ob TVju ali knjigi po dolgem dnevu pač skadit kaj…. Ali, če grem na kak sprehod. Tako pač zaenkrat je, dalje v teh letih nisem posegala in tudi nebom, ker ne čutim nobene potrebe.
Ja do svojih otrok – odkrito povedano nimam pojma, ker jih še nimam o njih niti ne razmišljam in tudi, če bi sedaj začela razmišljat o tem vam ne bi mogla odgovorit, ker to bom vedela v tistem trenutku, ko bi se situacija zgodila.

Hvala za vaš komentar in lep pozdrav

Maja

zlo na kratko….trava je psihoaktivna substanca, ki deluje na centralni živčni sistem, podobno kot opiati…vplivi kajenja so odvisni od posameznika in okolja v katerem drogo zlorablja, to pomeni, da problem kajenja obravnavajmo individualno, čeprav procentualno v večini primerov preide kajenje sčasoma tudi k uživanju ali kombiniranju ostalih substanc….posledice so lahko drastične! TRAVA JE PASIVNA DROGA in, ko ti ne odgovarja več feeling da si pasiven, labilen, len, neproduktiven, zaprt vase ipd. , postaneš nagnjen k uživanju ali kombiniranju ostalih drog….kar je spet stvar posameznika…nekateri se odločijo za alkohol, nekaterim sedejo kasneje bolj aktivne droge, kot sta cocain in xtc ipd. Splošno znano je , da so vsi uživalci opiatov svojo kariero začeli s travo ali alkoholom. Uživanje opiatov je posledično krivo, ker smo kadili travo in sčasoma nam je začela najedat in iskali smo nova sredstva za tako imenovano ugodje! vsak gud feeling pa ni večen -to velja za vse droge!!!

govorim iz lastnih izkušenj zato vam svetujem: živite ZDRAVO in ne STRAVO

LP 😉

P.S. SEX JE NAJBOLJŠA DROGA ,
ampak, če ga pohaš bl mal sexaš…a ni tko?

tu izpostavljate nekateri travo kot najmanj problematično od vseh drog. jaz vam pa lahko iz prve roke povem, da prav nobena droga ni problematična, če imaš v glavi razčiščeno in imaš mero. sama uživam travo, ecstasy, speed, kokain, lsd, nore gobe, nexus, popers…skratka vse razen heroina – nimam nobenih problemov, sem pridna študentka, cela družiuna je ponosna name. droga mi pomeni izključno popestritev življenja, nikakor pa ne beg pred problemi.

iz prve roke vam povem, da drogo uživajo pridni študentje – vaši bodoči zdravniki, farmacevti, odvetniki, pa zato niso nič manj uspešni…ne se slepiti, morda je med
njimi tudi vaš otrok, pa se vam še sanja ne o tem – pač tudi eden tistih, ki ima razčiščeno v glavi in se mu to ne odraža nikjer drugje. lp

Draga moja, srčno upam, da tvojega pisanja ne bo prebral noben najstnik, kajti z njihovo pametjo bi marsikdo posegel po drogi zato, da bi bil tak kot si ti. Jaz ti nisem nasedla.

Spoštovani!

Na tem forumu objavljamo različna mnenja o drogah. Vsakdo ima lahko svoje mnenje in prepričana sem, da s svojim odgovorom vašega mnenja ne bom spremenila. Lahko pa si predstavljam, kako bi vaše pismo razumel nekdo, ki je ravno na tem, da bi poskusil eno izmed drog…pa še ni čisto prepričan. Predpostavljam, da si bo rekel – no ja, saj jaz imam pa vse razščiščeno v glavi – torej ni problema!
Pa stvari z drogo niso tako preproste. Sprašujem se, zakaj potrebujete drogo za popestritev življenja? Zakaj si niste zbrali kaj manj nevarnega in kaj takšnega ki je zakonsko dovoljeno? Zakaj ob vsem uspehu, ki ga imate v življenju potrebujete “hoditi po robu”?Zakaj na umeten način provocirate čustva in občutja v sebi? Osebno mislim, da vam vendarle nekaj manjka (ali pa imate preveč), če potrebujete cel spekter drog za popestritev življenja.
Samo upam lahko, da bodo bodoči zdravniki…, ko bodo začeli delati z ljudmi toliko odgovorni do sebe in svojih pacientov, da bodo na delovnem mestu fizično in psihično 100%, kar pomeni tudi to, da ne bodo en dan prej na kokainu, lsd-ju… Premislite!

pozdravljeni! moj prispevek nikakor ni bil mišljen kot spodbujanje k drogi, češ, saj če imam vse v glavi razčiščeno, potem pa lahko vzamem. daleč od tega! samo hotela sem povedati, da tipičen stereotip o uživalcu droge (ki naj bi bili luzerji, brezdelneži, zaradi droge pešali v šoli ali jo celo pustili…) nikakor ne velja vedno.

zakaj “hodim po robu”? enostavno mi je zanimivo raziskovati svojo psiho, spoznavati nova občutja, se odklopiti…naj poudarim, da to nikakor ni mišljeno kot beg pred problemi, ampak enostavno popestritev. zabava brez droge, ob dobri glasbi in dobri družbi zna biti fenomenalna že sama po sebi, droga pa te občutke še potencira, tako da je še potencirano bolj fenomenalna.

drogranje nikakor ni moja edina sprostitev v življenju, saj imam dosti hobijev. prepričana sem, da živim bolj zdravo kot marsikdo, ki droge nikdar ni poskusil. 29 dni živim na mesec živim res zdravo – pazim na zdravo prehrano, redno se ukvarjam s športom, ne kadim, ne pijem…1-2 x na mesec pa si malo privoščim. kot bodoča zdravnica tudi dobro poznam vse droge, kako delujejo, kam se vežejo, na katere nevrotransmiterje delujejo, kako se metabolizirajo, stranske učinke – tako da sem dobro poučena.

definitivno pa čutim odgovornost do človeka – sploh do pacientov – ko vem, da moram biti 100% psihično in fizično, tudi sem. 🙂

verjemite, da zaradi občasnega uživanja substanc ne bom niti malo slabša zdravnica. kvečjemu več empatije bom imela do tašnih in drugačnih ljudi, bolje se bom znala vživeti vanje in v njihove probleme (tu ne govorim le o drogi, ampak nasploh čemerkoli, kar se v naši družbi smara kot odklonsko vedenje). predvsem pa – NE BOM IMELA PREDSODKOV IN NIKGAR NE BOM OBSOJALA (kar se večkrat dogaja s strani zdravnikov do pacientov).

marelicaa- brez zamere, če pa potrebuješ vse te substance,da si “popestriš” življenje je res žalostno.
Jaz si ga nikoli nisem popestrila s čim takim, sem raje z trebušnim plesom vsak večer in potem lepo stuširana zaspala.Tudi, ko sem bila žalostna.

Upam,da tega ne bodo brali mlajši-groza

No poglej govori zaee bi jaz rekla. Kadim že 8 let, v tem času nisem probala nobene druge droge!! Niti nisem čutila želje ali potrebe, da bi jo vzela. Pa je od tega že neka časa, tudi sedaj ne pomilim na to.. Alokohol pijem morda 1x na teden, če gremo kam ven…

Koncujem solo, dobila sem redno zaposlitev..

Sex skoraj boljsi ne bi mogel biti 🙂

Tako, da glej jaz pri sebi ne vidim nobenega problema in ovire.. 🙂

LP

hmmmmmmmmm….še jaz bi se rada oglasila…..

travo in druge droge nisem nikoli poskusila….imela sem velik odpor do tega….zaradi družbe sem pri 15.letih začela kaditi cigarete….in bila sama na sebe jezna….kasneje sem poskušala prenehati in abstinirala tudi po 2 leti….pa ponovno začela in to vedno z istimi besedami:”Zakaj naj se držim vseh pravil, ko pa je življenje itak zanič. Samo trpljenje, obveznosti….kje je iskrenost, poštenje, ljubezen, prijateljstvo….Zaslužim pemalo, da si sploh kaj privoščim. Pa vsaj uživala bom tako, kot mi paše!”

Zdaj ne kadim več že 13 let. Stara (mlada) sem 41 let. Uspelo mi je premagati vse krize in vpliv družbe. Človek si v krizi poskuša pomagati in to naredi na način, ki je za njega najboljši. Zato mladino razumem. Enostavno jim ni in se strinjam, da je prišlo do medgeneracijskega prepada. Stari so s starimi, starejši s starejšimi, nončke z nončkami, invalidi z invalidi, najstniki pa po svoje žurajo in uživajo, ker se edino tako dobro počutijo…..

In na koncu koncev, smisel življenja je biti zadovoljen, srečen, …in NE trpeti…

Prišla sem v fazo, da je tudi klasični način prehranjevanja škodljiv in tudi to moram spremeniti. Nekaj mi je uspelo, drugo pa je še pred mano….. Zadovoljna sem, ker sem edina v našem kolektivu, ki ni bolana, ima zavidljivo postavo in na zunaj kažem nič več kot 30 let….

Ne mislite, da živim sama brez obveznosti in skrbi. Ne! Imam 3 otroke, svoje stanovanje, visoko izobrazbo…vse, kar si želim.

Ne vem, če bi to vse dosegla, če ne bi skrbela v prvi vrsti za sebe, moje telo, želje, hotenja….Če bi se prepustila odvisnosti. Dvomim.

////////////////

Kajenje, opijati, poživila, debelost, lenost,pornografija,alkohol,slabi prijatelji…..niso pravi načini za doseganje uspeha na življenjski poti, in s tem tudi “biti srečen”!

To je moja žilvjenjska izkušnja.

Vam pa želim v življenju VSE NAJBOLJŠE!!!

Strokovnjaki z Nizozemske so začeli opozarjati (beri priznavati), da so se pri rednem uživanju trave začeli pojavljati tudi znaki fizične odvisnosti – šibkejši kot pri heroinu npr., pa vendarle: rahlo tresenje, potenje, močna živčnost,…
Seveda gre za močnejše vrste trave kot npr “skunk”, ki v “kvalitetnejših oblikah pridelave” dosega raven efektov LSD-ja (halucinogeni efekti).
Naj dodam, da je problem povdarjen pri mladostnikih, ki odraščajo in zorijo v življenje – takim uživanje trave skorajda obvezno povzroči “prijeten odmik” od realnosti, kar zelo hitro lahko postane njegov življenjski vzorec pri (ne)reševanju problemov.
Tudi zato na Nizozenskem že delujejo terapevtski programi za zdravljenje mladostnih odvisnikov od marihuane.

P.S. Opisano ni vzeto iz Slovenskih novic!

Maja, hvala bogu!
Sem praktično enak primer kot vidva s fantom (vsestransko aktivna in z dvema diplomama v žepu) in tudi sama se trudim dopovedat drugim, da večina (odgovornih) kadilcev trave z njo oz. zaradi nje nima nobenih težav. Naj izvejo – ja, tudi tako se lahko živi! Saj vendar ne gre za nekaj novega, uporaba trave je stara “kot svet”.

Se mi bolj zdi, da je zdaj pač “moderno”
iz vsega delat problem – odvisnost, nevrozo, psihozo… Hipohondrična generacija, brez dvoma.

Na zdravje in še na mnoga leta! 🙂

Evo… tukaj je še ena taka, ki kadi travo že kar nekaj leta pa ravnotako nima težav s tem. Začela kaditi v srednji šoli (občasno), vseskozi odličnjakinja, maturo opravila z 28 točkami, uspešno naredila že 2 letnika faksa (vse redno). Isto fant… on kadi še dlje kot jst, ker je pač starejši… pri 27 sem ga naterala da je šel nardit maturo, da se je loh vpisal na višjo šolo, ki jo zdaj uspešno zaključuje (ima še 1 izpit in diplomo, tudi vse delal redno). Fant ima zelo resno službo, a k sreči nobenih jebenih varnostnih preverjanj (droga testov), jst mam malo manj resno (študentsko) službo.

Edino kar sva mela problemov zaradi droge je blo ko so naju enkrat dobil z 2 zvitima jointoma (mela v škatlci od čikov) pa so naju policaji pojebal zaradi tega in sva morala plačati kazen, pa jst sem mela zelo zelo hude težave s starši. Govorili so mi, da me ne morejo več vidit, da se jim gnusim in da naj se poberem stran, naj se odselim. Čeprav takrat še nisem redno kadila, sem samo probala ene parkrat in to je bla že cela štala za njih – so me psihično maltretirali tako da se mi je skoraj zmešalo pri 15. letih. Ko so me zalotli sem itak nehala kadit, prekinla vse stike s tistimi prijatelji, ki so kadili, pa je šel odnos s starši še vedno samo navzdol. Zmerjali so me z narkomanko, kurbo, kuzlo in ne vem vse čem še. Nisem smela jest hrane po 6h zvečer (normalni ljudje kao ne jejo hrane zvečer), sobotno poležavanje do 10h je bil moten ritem spanja – za njih znak odvisnosti od trdih drog. O pretepanju, metanju raznih stvari v glavo, da so me poslali spat v klet in podobno… briljantne vzgojne metode, kaj naj rečem. Danes gledam na to kot… hej, če me kdaj ugrabijo kakšni talibani, me zaprejo v koncentracijsko taborišče, me mučijo z elektrošoki… če se nisem zlomila takrat se tudi sedaj ne bom. Eno leto pa pol sem vse to prenašala, bila tiho in nikomur nič povedala, vmes pa sem varčevala denar… in ko sem imela dovolj denarja, sem se odselila, ker sem si želela malo človeškega dostojanstva.

S fantom sva vmes večkrat nehala za nekaj tednov – naredila pavze, da vidiva če je kakšna razlika pa sploh ni blo nobenega problema, edino filmi so se nama zdeli malo dolgočasni. Nekaj let nazaj sva se odvadila od cigaret – to je bila pa huda kriza, 2 meseca sva bila na trenutke čisto živčna in sva se kar drla en na drugega za brezveze! Učim se lahko normalno, spominskih enot mam 7 (toliko je menda povprečje), IQ pa dovolj visok za vstop v menso. Brez težav rešujem logične naloge, se naučim za izpite, rešujem sodokuje in podobno. Matematika mi je takorekoč hobi, jo imam od nekdaj rada, ker je treba stvari predvsem razumeti in se ni treba toliko piflati… hodim na tehnični faks tako da lahko rečem da imamo kar zahtevno matematiko in mi odlično gre. Morda imam malo slabši kratkoročni spomin, včasih kaj pozabim… a lahko da je to tudi čisto normalno.

Ne bom rekla da trava ni nič pri srednješolcih, ravno spodbujati je ni treba… a starši, a je vredno (oz. sploh normalno), da vržete otroka na cesto, ga izpišete iz srednje šole, čeprav mu gre dobro in podobni drastični ukrepi samo zaradi trave?! S takimi ukrepi pa res reskirate, da bo otrok postal pravi narkoman. Pri starejši otrocih (polnoletnih, sposobnih se preživeti sami, taki ki se ne šolajo več) ne rečem, če zaradi trave samo lenarijo, živijo na račun staršev in nič ne prispevajo, jih je treba brcnit v rit. Pri srednješolcih pa mislim da bi moral pomagati en resen pogovor z obema staršema, določit časovni rok (npr. 4 mesece) do katerega se mora res pridno obnašati da si povrne zaupanje staršev, omejit žepnino in biti bolj strog pri večernih izhodih. Pa določit do kdaj se morajo ocene poboljšati, če so padle.

Katja M.
prav zabolelo me je u srcu, ko sem prebrala tvojo zgodbo. Žal je vse preveč staršev, ki se reagirajo tako kot so tvoji, namesto bi se usedli z otrokom za mizo in si vzeli čas za pogovor. V tej dobi odraščanja otroci rabijo predvsem
odkrit pogovor, ne pa obtožbe ali celo zaničevanje kot v tvojem primeru. S takim odnosom dosežejo kvečjemu ravno nasprotno od željenega. Druga skrajnost od te pa je, da si starši zatiskajo oči pred resnico in govorijo: “Moj
otrok tega že ne počne!” ker je to lažje kot pa se začet ubadat s problemom.
Se poglobit v sebe, v otroka in ugotovit kako oz. zakaj je prišlo do tega in kako otroka odvrnit od tega.
Tu je kar dosti govora o tem, kaj narediti, kam poslati otroka na zdravljenje,
ampak bodimo odkriti…..dostikrat bi bilo treba prvo prevzgojiti starše, da bi
se otrok oz. mladostnik uspešno zdravil!

Draga Katja, tebi pa polagam na srce…..ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe,
zaradi svojega zdravja, pretehtaj koliko je vreden tisti občutek, ki ti ga daje trava!
Lp