legastenija, disleksija
legastenija, disleksija
Prirojen izpad zmožnosti za branje in pravilno pisanje normalno inteligentnih otrok.
Povedano po domače – otroci menjajo posamezne črke, recimo b in d, imajo posledično težave s pisanjem in branjem.
Obstaja še diskalkulija – podobna zadeva, le vezana na številke, prostorsko predstavljivost.
Gre za precej komplicirano motnjo. disleksija je menjavanje črk b, d, p, g, k. Ne vem čisto natančno.
Legistenija pa je še nekoliko bolj komplicirana, recimo pri branju ne berejo od 1 do zadnje črke, temveč preskakujejo iz prevga na zadnji zlog pa potem vmes itd. Gre za poznano motnjo, oz. napako, ki nima nič skupnega z bistrostjo otroka.
Recimo, maturo lahko legasteniki pišejo v rač. programu, ki odpravlja pravopisne napake.
legastenija je star izraz za disleksijo. Pomeni pa težave z branjem in pisanjem in še mnogo več. Težko si zapomnijo sekvence, imajo slab kratkoročen spomin in priklic dejstev, ki jih že poznajo. Nasprej pa se opazi pri branju, zaradi zamenjav, dodajanj, maličenj itd. Tak otrok ima lahko tudi težave s števili. In še…
Pri disleksiji gre za drugačno organiziranost delovanja možganov in motnje branja in pisanja so samo simptom, ki kaže na to, da možgani delujejo drugače. Vendar pa to ne pomeni, da delujo slabše, samo drugače! Velja namreč, da so ljudje z disleksijo v povprečju bolj inteligentni od ostale populacije.
Naj dam primer:
na list papirja napišite imena barv (na veliko): RUMENA, MODRA, ZELENA itd. pri met naj bo rumena pobarvana s katerokoli drugo barvo, samo z rumeno ne, modra s katerokoli barvo razen modro itd. Potem poimenujte barve, s katerimi so napisane besede. Na primer, če je beseda “rumena” napisana z modro, potem recite modra in tako naprej, “Berite” barve in ne besede. To vam bo šlo težko od rok, ker vas bodo napisane besede vseskozi motile. Zdaj si lahko predstavljate, kako se počutijo osebe z disleksijo ob branju besedil. S pravilnimi vajami se seveda tudi osebe z disleksijo naučijo brati, potrebujejo le drugačno tehniko od nas, ki disleksije nimamo. Problem je, kadar otroka z disleksijo ne prropoznamo, ker mu lahko naredimo hudo krivico. V Sloveniji je problem, ker se disleksije ne odkriva sistematično, tudi strokovnjakov je veliko veliko premalo.
Jaz sem nedolgo nazaj, ko sem brskala po spletu slučajno prišla do disleksije in kaj to je. Bolj, ko sem brala, bolj sem se našla v tem, sploh ko se spomnim nazaj na otroštvo. Zato imam tak nick name :).
– Težko sem se naučila imena mesecev, sploh zaporedje in dnevov v tednu. Še sedaj se spomnim, da mi je bilo nerodno, ker so že vsi ostali znali jaz pa še ne. Tudi levo in desno roko sem dolgo zamenjevala. Pisavo sem imela grdo, a sem se v srednji šoli izpilila, da če se potrudim, tudi zelo lepo pišem. Berem zelo počasi in včasih kakšno besedo narobe. Še, ko govorim včasih mislim nekaj, rečem pa čisto drugo besedo, ki je nekako v kontekstu z mišleno. V srednji šoli sem zamenjevala smer s-ja in ?-ja – npr. namesto vprašaja sem naredila s s pikico spodaj… Spisi in obnove so bili moja šibka točka, kljub drugače boljšim ocenam. Moj občutek za orientacijo je porazen., prav tako kratkoročen spomin. Imam tudi težave pri komunikaciji – nekaj lepo smiselno in podrobno razložiti. Ne znam povedati zgodbe – opisovati, povem bistvo, pa še to včasih pomešam in kaj izpustim. Enostavno verbalno in pisno se težko izražam.
+ Zapomnim si detajle, ki si jih drugi ne – zapomnim si druge stvari kot večina. Imam izrazit smisel za ustvarjanje in estetiko, narediti nekaj drugače – posebno, nenavadno. Zelo dobro logično sklepam, sem zelo praktična in iznajdljiva pri ustvarjanju kompozicij, urejanju prostora, vizualne podobe, tako da je optimalno po videzu in funkcionalnosti. Imam dobro intuicijo in čut za ljudi.
Zapleteno tole vse skupaj, ja.
No, saj morda nisem disleksik, sem pa malo neobičajna :)))
Nesposobnost čitanja ne more biti prirojena, saj sama pisava sega le nekaj tisoč let v zgodovino. Slovenska pisava pa je stara okrog 500 let. Ni mogoče, da bi se v nekaj generacijah od Dalmatinove biblije v slovenske možgane zasidrala že tudi disleksija.
Disleksija je samo izgovor nebrižnih staršev, ki dandanes nimajo niti pol ure časa za delo z otroki na šolskih nalogah. Dajo jim Androide in se izgovarjajo na “disleksijo”, ker dandanes je resnično vsak drugi sredneješolec NEPISMEN, pa ne zaradi disleksije, samo zaradi zaradi zanemarjanja šolskih obveznosti.