KAKO RASTE MAMA
KAKO RASTE MAMA
Najprej je sama tema,
najprej je velik nič,
potlej je majcena deklica
in iz nje ljubek deklič.
Iz njega mamica zraste,
a raste dolgo in mnogo let,
potem pa je to kar naenkrat
in jaz pridem na svet.
Iz mamice zraste mama
bogvekdaj, kar nekega dne,
ko še sama ne ve, da ji pada
prvi sneg na lase.
Ko jaz odrastem, raste
mama počasi nazaj,
dokler babica ne postane
in pride z vnuki v raj.
(Tone Pavček)
Sonček za vse mamice in tiste, ki bodo v to zrasle od
Medvedeka Pu-ja
Hej,medvedek Pu! Veliko pesmic iz poslanega sopka poznam ,saj sem pri svojem poucevanju pridno vkljucevala v pouk vse te krasne zaklade,pa se Kosovela,Zupancica…
Ob proslavah za bralno znacko,sem se tudi z marsikom od avtorjev srecala.
Omenila si,da bi rada stisnila roko Pavcku.Kar opogumi se,ko bos spet v nasih krajih.Jaz bi pa osebno rada spoznala tudi Kajetana Kovica.
Ob priliki ti bom mogoce opisala,kako smo praznovali vnukov r.d.v tujini.
Angleski otroci so naravnost uzivali ob poslusanju Macka Murija in drugih
slovenskih otroskih majstrovinah. Da bi ti videla,kako so ostrmeli ob poslusanju pesmi Zabe,ki jo je zapel Slovenski oktet.Nenadoma je 10 otrok,starih 4 leta,z vseh koncev sveta, poskakovalo kot zabice in regljalo zraven v zboru. In to ob slovenski pesmi!Otroci res ne poznajo ne jezikovnih ovir,ne nacionalnih nestrpnosti.Vnuku je bila ta pesem naveza z domovino in strasno vsec.Nickolikokrat jo je poslusal in pridno migal in skakal zraven.
Bil je star leto in pol,ko je odsel in vse to je nesel s sabo.
Ima pa vnuk krasno knjigo,poslikano cez vse strani s cudovitimi slikami.
Avtor ,ameriska pesnica,ki je v verzih napisala dogodek,ko oce v zasnezeni
pokrajini obliti z mesecino pelje otroka prvic ponoci v gozd v upanju,da bosta slisala skovikanje sove. In res ,po dolgem prisluskovanju in napetosti v mrzli noci, huskne senca in zakrije za trenutek mesec;otrok zaslisi Hu-u Hu-u.Knjiga je dobila pomembno nagrado leta.Bilo jenekje v zacetku devetdesetih.
Veckrat sem pomislila,da bi jo ponudila v branje A.A.Novaku ali Alesu Debeljaku.Bilo bi krasno,ce bi jo kdo od njiju prevedel!Toliko lepote,neznosti in custev,da te kar zvije! Ves,pa si ne upam!
Kadarkoli sem v Angliji,jo ponovno preberem. Knjiga za otroke in odrasle.
Opis dogodka s starcico je zelo lep.Svoji nonici imam stalno v spominu.
Toliko lepega sta mi dali!Tega ne pozabis,tudi ce imas toliko let, kot jih imam jaz.
Da ,nekateri dogodki nas spremenijo in dajo pecat za celo zivljenje.
Pa se na uho.Ves,kaj jaz rada pletem?Tiste majcene copatke za novorojencke.Po letnih casih,ene iz merceriziranega bombaza,druge volnene,par ni paru enak,z okraski,z raznimi motivi.Mamice,ki se med seboj sploh ne poznajo,takoj prepoznajo moje copatke.Potem se zacnejo sprasevati,kje si jih dobila,ali jih je tebi tudi spletla g….?So res prepoznavni,ti moji copatki in toliko lepih misli je vpletenih v zanke!!lZraven cestike pripnem se copatke,ali jih dam v lepo culico iz najtanjse tkanine; za vnuke prijateljev,za deteta bivsih ucenk ali ucencev…nekateri mi ze pravijo Muca Copatarica.Ce ne bi imela nicka Babi,bi bila M C.
Lep soncen pozdrav Babi
Draga Babi,
joj kako sem te vesela. Včeraj sem zvečer samo na hitro malo preletela poste in videla tudi tvoj žarek. V kuhinji me je še čakala gora paradižnika, gora pečene paprike … dva sončka za umit, pocrkljat, prebrat pravljico … zate pa sem si želela vzeti čas.
In ravno včeraj smo brali Koviča – Moj prijatelj piki Jakob. Mislim, da je ravno zato tako zelooo čutna in prisrčna, ker jo je pisal za svojega sina. Ja meni pa je Pavček nad vsemi in vrtam, vrtam pot do njega in zbiram pogum in mislim, da ne bom ostala “praznih rok”. Napišem, ko se bo kaj zgodilo.
Za tisto lepo knjigico, ki jo opisuješ pa se le opogumi in jo “spravi” naprej, da bo zapolnila knjižne police naših knjižnic in src.
In v tvojem zadnjem odstavku tvojega pisanja bi te kar objela in poljubila. Veš sama babice, mame po očetovi strani nisem nikoli poznala in tudi oče ne, ker je umrla kmalu po njegovem rojstvu. Mamina mama, pa je tudi umrla v mojem ranem otroštvu, tako da se je zelo megleno spomnim. Sem pa dobri energiji v svojem otroštvu spoznala kar nekaj toplih oseb, ki so tako rade slišale na ime “babi”, da lačna “babičinih zgodb” nisem bila. In tudi plesti in kvačkati me je ena taka “babi” naučila (samo jaz ne znam delati teh krasnih copatkov) In ti tvoji copatki, jih kar vidim kako so topli in tako posebni, ravno zaradi tvojih lepih misli, ki jih vpletaš vanje…
Objemček in poljubček zate za dobro jutro od
Medvedka Pu-ja
Nana, jaz svoje spravljam na več načinov. Ene na disketo, ene odlagam v registrator, tiste meni zelo posebne pa prepišem v en poseben zvešček, ki je rezerva, če je breme dneva prehudo, da “postane” obliž za moje srce in dušo. So mi pa srčnejši tisti ročno prepisani, ker so tako osebni in nekateri ravno zato tako posebni.
Medvedek Pu