Kar težko se mi je dati tu na forumu v zobe, ker opažam, da je mnogo moralistične kritike. No pa vseeno. Računam predvsem na nasvet ljudi, ki so šli skozi tako ali podobno življenjsko izkušnjo in so iz nje prišli modrejši… Zgodba pa je naslednja…
Po več letih zveze s poročenim moškim (v zvezi se nama je rodil tudi otrok), se je končno nekaj premaknilo. On je povedal doma zame in se po nekaj mesecih od takrat odločil, da želi živeti z mano. Seveda odločitev ni bila kar lahkotna, zelo težka je, tako zanj kot tudi zame, ker mi kljub vsemu ni niti daleč vseeno za njegovo prvo družino (da o čustvih in trpljenju njegove žene ne govorim, ker se mi zdi, da se v to nimam pravice vmešavati). Ko se ti zgodi nekaj takega, za kar si odgovoren popolnoma sam, namreč da se razbije neka družina, se počutiš kot da bi po svoji krivdi povozil človeka… Seveda imam njega zelo rada, pa vseeno je ta prvi čas, ko resnično živiva skupaj, ranjena in razbrazdana od vsega, zelo težaven in boleč. Vsak trenutek moram premagovat te občutke in si klicat v spomin lepšo prihodnost. Zanima me kako ste tisti, ki ste bili v takšni situaciji, preživeli ta uvodni čas, kako ste si pomagali, koliko je vaš partner še vzdrževal stike z bivšim zakoncem, kaj je to normalno sodelovanje z otroci iz prvega zakona,…kako naj partnerju na pameten način stojim ob strani, zraven pa postavim tudi svoje meje, ker drugače nismo ničesar spremenili….
Hvala za kakšen nasvet iz prakse, pa še prosila bi, da se vzdržite napadov v stilu… prešuštnica, prav ti je da trpiš ipd..
Lep pozdrav!

MInja,

tukaj bi se jaz vprašal, zakaj sta skupaj in kako sta skupaj. Se imata resnično rada, sta res to kar imata sedaj prej pogrešala? Bolj bi me zanimala vajina odločitev za skupno življenje.

Seveda nekdo trpi, ampak vsemi ljudi vsak dan tako, kot da bi se tebi to zgodilo. Torej, sprejmi prejšnje otroke in družino, z bivšo ženo pa se verjetno ne boš prav dobro razumela, ampak tako je pač življenje.

Potrudi se vsak dan, biti najboljša mama in oseba, pa naj bo karkoli že, delaj tako kot misliš, da je najbolj prav.

primož

Prakticnih nasvetov ti ne morem dati, ker nisem bila v taksni situaciji, bi pa vseeno nekaj pripomnila.

Mislim, da se ti nikakor ni potrebno cutiti odgovorne za razpad njegovega zakona. Zakon vzdrzujeta in negujeta zakonca. Ne more biti odgovornost za zakon na neki tretji osebi. Ce bi bil njegov zakon poln in zadovoljujoc za oba, se ne bi spustil v zvezo s tabo, ne?

Skratka, on in njegova zena sta zafurala svoj zakon (najbrz dosti prej, preden je tebe sploh srecal) in zdaj se ti zres zato?

Kar se pa tice stikov z bivso, ti bodo vedno, zaradi otrok. Ker otrokom ni in ne bo nehal biti oce. S tem se je treba sprijazniti, da se ne bi na plecih otrok poracunavale in obracunavale kaksne stvari.

Predvsem ne razumem, zakaj se počutiš sama odgovorna, da je njegova družina razpadla. Se ni sam odločil, da bo zapustil ženo? Če bi v njegovi zvezi vse štimalo, verjetno ti nikdar ne bi bila njegova “ljubica”. Zato se nikar ne sekiraj in ne obtožuj, ker nisi ti kriva za razpad.
Kar se tiče otrok in bivše žene…… Z otroki ima lahko čisto v redu stike, vendar pa jih moraš sprejeti kot del njega. Odvisno koliko so stari, ampak na začetku moraš računati tudi na njihov odklonilen odnos do tebe, ker bodo o tebi od svoje mame poslušali same grde stvari. Govorim na pamet in na splošno. Ampak čas prinese svoje in tudi z njegovimi otroki se lahko krasno razumeš. Govorim iz svojih izkušenj.
Na kakšno ženino razumevanje pa verjetno ne moreš računati.

Seveda pa je vse odvisno od tega, kako se bo ločeval od nje. Ali bo to sporazumno, ali pa si bosta metala polena pod noge. Vsekakor mu stoj ob strani in ga podpiraj, ker te bo potreboval.

In še enkrat poudarjam. Nikar ne pestuj občutka krivde.

So ti kar prav svetovali že pred mano. Lahko ti povem svoje izkušnje in mogoče bo kaj uporabnega tudi zate.

Spoznala sva se ko sva bila še oba poročena, najina zakona sta bila v slabem stanju. Oba sva se ločila, jaz burno, on sporazumno a še vedno ne lahko. Oba imava že skoraj odrasle otroke, skupnih ne. Na začetku ga je njegova bivša zvito klicala, enkrat je rabila prevoz, drugič kaj drugega, tretjič je praznovala rd. Nekaj časa sem to prenašala, potem pa povedala, da tako ne more biti. Če želi biti zdaj z mano, si mora ona življenje urediti brez njegovega sodelovanja. Tako je tudi bilo. Najini otroci naju obiskujejo in se med sabo dobro razumejo.

Hočem ti reči, da njegova bivša družina ni več družina s tvojim sedanjim partnerjem, zdaj ste to vi. Jasno je, da bo moral urediti vse obveznosti do bivšega zakona, skrbeti za otroke iz prvega zakona. To je pač treba sprejeti. Prej ko bo razmere z bivšo uredil, toliko prej boste lahko v miru zaživeli skupaj.

Ti bom malo napisala še z druge strani. Ne boj se, ne bom napadala. Ampak drži, da kadar nekaj v zakonu fali, sta kriva oba! Za prepir sta potrebna 2. V praksi se je že dostikrat dokazalo, da so “nove izbranke” bile pač po naključju najbolj na dosegu, se pravi, da če ne bi bila ti, bi bila katera druga. Sliši se grdo, pa ujemanje, pa ljubezen, pa uspešno skupno življenje pa še kaj drugega izgubi ves čarobni lesk. Moti me nekaj drugega: praviš, da je nekaj let trajalo, preden je povedal bivši ženi in se odselil k tebi. Na tvojem mestu, če bi ga res ljubila, ne bi hotela trpet take situacije skrivanja ne takega tipa ob sebi. In vedno bi se spraševala, če ga ni mikala ugodna nastanitev z vsemi uslugami pri tebi bolj od odgovornega, zavestno dogovorjenega sobivanja.
Sorry, domnevam, da si ogorčena. Ne bit, je samo pisanje streznjene bivše. Nekaj pa si za vedno zapomni: njegovi otroci imajo in bojo vedno imeli njegovo kri v žilah, vseeno, od katere mame so. Se ne strinjam, da bojo nujno slišali same grde stvari o njem ali tebi ali tvoji morebitni naslednici. Odvisno od osebnostnega nivoja matere. Ampak na tebi je, da tudi če bo mogoče on zanemaril svoj naraščaj, ga moraš opozoriti na dejstvo, da je njihov roditelj in da je po človeških in pravnih zakonih obvezan poskrbeti za njih v vseh možnih ozirih. Ker če boš to opustila, bosta vse morebitne negativne sopojave odraščanja otrok veliko bolj občutila oba. Upam, da vama bo uspelo vse prebrodit. Veliko sreče.

Živjo!Sama sem to dala skozi in preživela.Tako kot ti sem se žrla z občutkom krivde.Zdaj vem da nisem kriva ničesar,kot so ti že drugi omenili sta bila ona dva v zakonu,ki je razpadel.Najbrž pa ti to on poudarja da se je ločil zaradi tebe(če ni tako se opravičujem).Zdaj si ti njegova družina in ti na prvem mestu,ne dopusti da bi se bivša žena preveč vmeševala v vajin zakon.Samo ni panike,če prej med njima ni šlo tudi zdaj se ni za bat.
Pa še en nasvet,ne krivi se za vse,in uživaj,ker tudi tebi pripada sreča.
LP in srečno

Jaz pravi, da je za tak korak potrebno veliko poguma. Ker …najlažje se je na skrivaj sestajati in samo uživati. Težko pa je prinesti odločitve, z njimi nekoga prizadeti (bivše partnerje, otroke), in potem s tem živeti.

Verjamem, da ti je zdaj težko. Čaka vaju trdo delo na odnosu, ker se bo šele zdaj videlo ali sta res za skupaj in šele zdaj v dvoje, gre za pravi odnos. Prej, ko sta kradla le trenutke, je bilo marsikaj drugače. Upam, da vama bo uspelo.

Saj vem, da ti ni lahko, če si vsaj malo človeška ti ni vseeno, vendar bodi vesela, da se je spet našel en moški z jajci, ki upa pogledat življenju v oči in ne še vedno po vseh letih varanja, živeti z ženo, ter pri tem trpeti oz. se
pretvarjati. Take ženske se mi bolj smilijo. Ko jih vidiš kako gredo z možem
pod rokco, ti pa poznaš drugo plat (pa tudi ona jo-nekje v sebi), to je šele bedno. Nima samospoštovanja niti ona niti on. Lepo se imej.

Hvala vsem za odgovore. Me spodbujajo, da je treba it naprej, hkrati pa me tudi opozarjajo na pasti, ki se v takih primerih pojavijo. Skušala bom stopit čez te svoje občutke krivde, ker vidim, da to nikamor ne pelje in da nisem potem za nobeno rabo. Samo upam, da bo naslednja pomlad lepša za vse nas vpletene in da bomo res VIDELI, kako cvetijo češnje. Lep pozdrav!

Jaz bom tako kot exwife razsvetlila malo drugo plat:

Torej sem še ena, ki bo kmalu tudi uradno bivša žena nekomu, ki je želel sedet na dveh stolčkih in bi sedel še dolgo, če se ne bi jaz drugače odločla.
Kaj hočem povedat Minja, to, da ob nekomu, ki ti je po vseh letih prešuštvovanja in celo otroku, končno namenil “kao” skupno življenje res težko zaupaš vsaj jaz me ne bi! Moški, ki to počne na tak način nekaj let je vse prej kot kvaliteten in tudi jaz bi se ga ustrašla in predvsem ognla.
Lahko ti iz izkušenj povem, da ljubice dobite moške pogostokrat v primerih ko se jim žene odpovemo, ker ugotovimo, da smo vredne več in boljše. To je pravzaprav vse, na kar sem te hotla opozorit. Zelo možno je, da si svojga moškega pokasirala, zato, ker se mu je žena odpovedala in mu seveda drugega ni preostalo, kot, da začne živet rezervni scenarij.
Ko se poročen moški odloči za novo žensko iz nje ne dela ljubice, ampak korake do nje naredi po hitrem postopku, direktno in v kratkem času, vsi ostali koraki v levo in desno ne štejejo, vsaj zame ne!
Vse to ti razlagam izključno dobronamerno, pa če tudi mi zdaj mogoče ne verjameš. Moški, ki drži v precepu dve ženski toliko časa kot praviš, da je to počel tvoj ljubimec, je vreden temeljitega razmisleka.

lp zarja

Hvala tudi tebi Zarja! Ja res je tak moški oziroma taka zveza vredna dobrega in poštenega premisleka, se zelo strinjam. Samo se mi zdi, da sem ze tako zaciklana, da brez neke strokovne pomoci ne bo šlo. V mojem primeru pa se ga žena sploh ni naveličala. Takoj mu je vse oprostila in ga smatra kot veliko žrtev mojih groženj in izsiljevanj (kolikor mi je uspelo do sedaj izluščiti). In tudi napadi, tudi grožnje!!, so usmerjeni izključno name, celo na otroka. Ne želim je soditi, ker je gotovo v stiski, vsekakor pa bo moral on zelo trdno stati za svojo odločitvijo, ker sicer jaz ne bom zdržala. Naj povem, da sem finančno popolnoma samostojna, z njegovim prihodom sem glede tega pravzaprav precej na slabšem (in se mi tudi zdi prav, da otrok finančno in tudi sicer ne zanemarja), pa tudi sicer znam in sem do sedaj SAMA skrbela za naju dve. Z njim sem zato, ker želim verjet v najino zvezo in jo utrdit, se pa sprašujem ali imam za to dovolj energije.

Minja!
Očitno premišljuješ! In prav imaš! Vsekakor ti svetujem, da ne toleriraš situacije. Čas je da se tudi on jasno izjasni, mencanja je dovolj!! Bodi močna!
Lep pozdrav
zarja

Ojla!

Samo to bi ti rada povedala, da za slab prejšnji zakon tvojega partnerja nimaš nobene odgovornosti in da se čimprej odreši občutkov krivde. Kajti on in njegova žena sta svoj zakon negovala slabo, zato pa se je on zaljubil v drugo žensko (vate). To je čisto njuna zadeva in tudi posledice naj nosita sama. Sama sta si zakuhala neugodno situacijo in naj zdaj tudi trpita zoprne posledice. Tukaj ti nimaš čisto nič zraven. Če ne bi prišla mimo ti, bi se on zaljubil v kakšno drugo (ker njegov zakon ni bil v redu).

Zavedaj se tudi, da si dobila moškega s slabo dediščino – očitno odnosov v prvem zakonu ni znal dobro negovati, zato mu je pa zakon razpadel. Situacijo – nezadovoljstvo je reševal tako, da se je zaljubil v drugo žensko (vate), namesto, da bi sam pri sebi raziskal, zakaj je njegov zakon slab in kakšne napake dela. Tako sploh še ni imel prilike, da bi spoznal, kaj je delal narobe in po vsej verjetnosti bo napake ponavljal pri tebi. Lahko, da bo čez nekaj let vajin zakon zašel v podobno slabo situacijo kot njegov prvi. Zato je res zelo zelo pomembno vzpostavljanje odnosov na tak način, da bosta oba zadovoljna in takoj povedati in urediti, če s kakšno stvarjo kdo od vaju ne bo zadovoljen. Posebej je to važno, ker so tukaj tudi odnosi z bivšo ženo in otroci, kar zna biti zakomplicirano.

Postavljanje mej – to si že sama napisala in dobro je, da se zavedaš kako zelo važno je to. Postavi svoje meje! Jasno povej možu, do kje gre lahko, ob vsaki situaciji, kjer ne boš zadovoljna, pa tudi če gre za malenkosti – bodi občutljiva za to. Kajti precej let si živela v nenormalni situaciji kot ljubica oziroma stranska žena in marsikatera tvoja potreba ni bila izpolnjena in takšen odnos je med vama zdaj vzpostavljen in ga bo treba spreminjati – kajti zdaj si polnopravna žena in tvoje pravice so čisto drugačne – veliko več jih imaš. In ne vem, če bo tvoj mož tega najbolj vesel – kajti navajen je starega sistema, da si ti ljubica in tak sistem je bil za njega presneto udoben.

Vsekakor pa si lahko vesela, da se je tvoja situacija spremenila in izboljšala in če bo med vama zadosti ljubezni, bosta vse rešila z razumevanjem, toplino in humorjem.

Želim vam, da bi postopoma tudi z bišo družino vzpostavili normalne odnose in da bi ustvarili neke vrsto razumevanja in harmonije, saj se vsi zavedate, kako pomebno je to za otroke, pa tudi za vas same!!

Lp

Moj nekoč…

Zate, Minja, vso srečo!

KO SO ČEŠNJE CVETELE
Pero Lovšin in Vitezi obložene mize

Ko so češnje cvetele,
sem prvič videl jo,
kako skozo mene strmi v nebo.
Sonce je sijalo v njene oči,
ki so se zgubile v daljni temi.

Takrat sem ji rekel, naj pozabi na vse,
da je dons tisti dan, ko lahko še enkrat začne,
takrat sem ji rekel, naj pozabi na vse,
da je dons tisti dan, ko lahko se upre,
da je dons tisti dan, ko lahko se upre.

Ko so češnje cvetele,
sem prvič spoznal,
da kmal bom brez svoje ljubce ostal.
Sonce je sijalo v njene oči,
ki so se zgubile v daljni temi.

Takrat…

Kadar češnje cvetijo,
se v sobo zaprem,
muzko dam do konca
in svečo prižgem.
Kadar češnje cvetijo,
se v sobo zaprem,
muzko dam do konca
in spomine zatrem.

Takrat…

(ala, dajmo vsi zdaj) Takrat…

“Takoj mu je vse oprostila in ga smatra kot veliko žrtev mojih groženj in izsiljevanj (kolikor mi je uspelo do sedaj izluščiti). “

Ali te to nič ne zbode? Zakaj pa ga smatra kot veliko žrtev tvojih groženj in izsiljevanj? Kdo ji je pravil o tem, da mu groziš in ga izsiljuješ? Tvoj najdražji očitno menja srajico, po vetru. Tebi je verjetno že takoj na začetku govoril, da ga žena ne razume (klasična izpoved prešuštnega moža novopečeni ljubici), njej pa, ko je zvedela zate, zagotavlja, da ga izsiljuješ in mu groziš.

Iz tvojega, zgoraj omenjenega stavka sklepam, da ga je kar lepo pametna žena vrgla čez prag, oziroma tebi poslala njegov ogrizek. In če seveda ti sedaj ne boš razumevajoča (ker se seveda ubogi revež ločuje in ima težave z bivšo ženo), bo kmalu našel tretjo, če je morda že ni, kateri bo tožil, kako ga ne razumeš in tako dalje spet četrti ali peti.

Veš, taki prešuštniki so nekoč tudi o svoji ženi mislili vse lepo, kakor sedaj mislijo o svoji ljubici in če so se naveličali žene, zakaj se ne bi še ljubice.

Ja, se strinjam. Vendar ne povsem. Dejansko ga žena želi nazaj, sprašuje kdaj bo prišel in meni piše pisma v tem stilu. Ampak… njen problem. Ne želim se ukvarjati zakaj ona ravna tako. Je pa res, da je ta “moj ” moški neodločen in da jaz vedno bolj vidim, da to pač ne bo šlo. Konec koncev se je za nekaj treba ODLOČITI, vse kar je vmes je pač samo pogreb. Romantika te drži dokler imaš manj kot trideset, zdaj pa bi potrebovala močnega človeka. Saj, tako kot je bilo, gre tudi naprej. Ampak zelo verjetno brez mene. Stokrat slišana zgodba…ki pa sem jo očitno potrebovala, da sem spoznala par življenjskih resnic. Zunaj sije sonček in ni vrag da se bom enkrat (upam da prej kot v letu dni) počutila KRASNO! To pa si res močno močno želim!

Pozdravljena Minja in vsi ostali,
kako nizke so take življ.zgodbe za vse udeležene. Vsekakor pa se pridružujem mnenju DZ.
Minja, verjamem, da ti ni vseeno, vendar vsaka taka zgodba ima dve plati, zato mislim, da je najbolje, da si sama ustvariš svoje mnenje, ne pa da povzemaš tisto, kar ti govori tvoj partner. S povzemanjem njegovega, se smešiš.
Primer dajem iz lastne izkušnje. Sem namreč zapuščena žena. Do trenutka njegovega odhoda, sem jaz mislila, da sva najbolj skladen par na tem svetu.
Odšel je z razlogom, da hoče še živeti…. in seveda v tistem trenutku sem se jaz borila zanj, za svoj zakon, za družino….. ker sem pač mislila, da ima probleme sam s seboj.
…Resnica pa je bila v tem, ki sem jo kasneje zvedela, da ima razmerje z zelo mlado deklico (enako staro kot najina hči).. in še takrat mi je ni priznaval, imenoval jo je 3.osebo, kar jo imenuje še danes, prikazal mi jo je kot avanturo, ki pa mu je sicer všeč…. seveda se je odselil, ona se je priselila k njemu…. in je še leto dni tajil, govoril, da živi sam ipd.
Okoliščine so nanesle, da sem govorila s to deklico,… in izluščila iz pogovora, da je bil najin zakon katastrofalen,… sama sreča, da je prišla ona in ga rešila pekla, … sprva se ni hotel ločiti in ko sva čez leto le začela govoriti o tem koraku, sva se pogovarjala kot dva 5.letna otroka…. izmikanje, jaz sem želela sporazumno ločitev kot odrasli ljudje…. potem pa je sledilo presenečenje, ko sem dobila vabilo na osnovi njegove tožbe za razvezo,… in iz njunih krogov je prišla informacija, da delam jaz probleme in je bil prisiljen v ta korak….spet je šel določen čas mimo, hotela sem urediti premoženske zadeve, ni sodelovanja, čeprav je neformalno že vse zdavnaj dogovorjeno med nama…. in spet je prišla njena izjava, da sem čustveno nestabilna oseba, da bi bilo vse že zdavnaj rešeno, če bi jaz…. pa to ni še vse…. na vse možne načine je z njenim sodelovanjem hčere oddaljil od sebe,…. sedaj hčere ne želijo stikov z njim… (čudno- ali ni?!!!), za javnost pa velja, da je on žrtev, da so hčere pod mojim vplivom, da on neizmerno ljubi svoje hčere…., ni pa še končal z žalitvami, ignoranco, predvsem pa, še vedno se zelo potrudi, da lahko svoje otroke prizadane.
Upam, da sem zelo nazorno prikazala obe plati in lahko tudi povem, v mojih očeh je to dekle totalno nezrelo, naivno in smešno in smili se mi, predvsem pa on, ki nima svojega jaza in nima obraza pogledati svetu v oči, čeprav njegova zunanjost, drža, obnašanje odražajo ravno obratno.-MASKA.
Zato še enkrat, razmišljaj s svojo glavo in ne verjami vsega…, tudi jaz sem bila nekoč najboljša, najlepša,… skratka enkratna,… danes nisem vredna niti pozdrava na cesti…..tako je pač življenje…
lep, sončen dan želim in veliko optimizma -realnega.

Dear Minja!

Tvoj dragi je bolj odločen, kot 90 % tipov, ki samo nakladajo, da bodo odšli, pa tega nikoli ne naredijo. In s tem onesrečijo tako ljubice kot žene. Torej čisto ne more držati, da je neodločen. Jasno, da bivša žena najbolje ve, kje je treba pritiskat na njegovo vest, da si bo zaželel nazaj. Če boš ti zraven izgubila živce, bo zmaga bivše še enkrat bolj sladka. In tipček bo kot star scefran bobi za vedno obsedel ob njej.

Draga moja, zdaj pač nisi več ljubica 🙂 Težje je vsak dan delat prijeten in prijazen in vesel obraz, poln vere v bodočnost. Toda, prav to boš morala delat, pa če se vse lomi v tebi. Če ga seveda želiš zadržati. Tvoj neodločnež rabi potrdilo, da je naredil prav, da se je odselil. In da je naredil prav bo vedel, če mu bo lepše s tabo, kot mu je bilo z ženo in ljubico (ha ha ha). Moški so pač enostavna zelo enostavna, k udobju nagnjena bitja, ki jim kako trpljenje za višje cilje ni ravno blizu. Kisel ksiht torej ne paše v koncept.

Če v moškem bitju iščeš močnega človeka, boš krepko razočarana. Močnih moških ni. Take so samo ženske. Življenska resnica, žal. In eno od večjih grenkih spoznanj vsake deklice, ki zraste v žensko. Vsak moški bolj nujno rabi en jošk za pod glavo kot pa ženske široko rame za jokanje. He he.

Veseli me, da si se odločila, da se boš prek kot v enem letu počutila krasno. Zagotavljam ti, da bo temu res tako.