Darilo za 18.rojstni dan
Menim, da je najbolje podariti nekaj v skladu z interesi otroka. Sama se spominjam, da so me ob birmi in bolj okroglih obletnicah osrečevali z “nepozabnimi darili za večen spomin” v obliki ur in nakita, jaz pa sem si želela malenkosti, ki bi me zares razveselile (detektivske knjige, kavbojke ipd.). Ur in nakita nisem nikoli nosila in žal do njih tudi nimam nobenega odnosa. Razočarana sem bila zlasti ob birmi, ko sem si zelo želela plastičnega močerada s stojnice (še danes ga imam pred očmi), a ker se je “spodobilo” dobiti pozlačeno uro, sem jo pač dobila, čeprav je bila (in je še danes) to zadnja stvar, ki bi me razveselila. Uf, sem se izkašljala! Torej – vprašaj, kaj želi, če tega drugače ne razbereš!
hehe, plastični močerad -torej nisem bila osamljena…..
Za birmansko darilo mi je botra, obupana na mojo nezainteresiranostjo, podarila zlato verižico (sicer krasna, vendar je še nisem imela, ker me nakit dela živčno) in – krasne superge – takrat so bile zelo “in” Adidasove “Wimbledon-ke”…
Mama in oče sta kar vkup lezla od sramote, jaz sem bila pa najsrečnejši človek na svetu in sem se tri minute po uradnem fotografiranju že preoblekla v kavbojke in nove superge….
Se opravičujem – ker je bilo tole malo iz konteksta – kolikor pa jaz vem, so starši 18-letnikom na veliko podarjali nakit, ure, kolesa, hi-fi stolpe, meni pa s precej zavijanja z očmi karto za koncert Spandau Balleta in njihove kasete (ker drugega nisem hotela).
Lp, Ali
Z enekimi težavami sem se v januarju srečevala sama. Želela sem podariti hčerki nekaj posebnega, izvirnega in v spomin tudi za kasnejše obdobje.
Zato sem ji pripravila album fotografij, lastnih zapiskov iz mojih dnevnikov, njenih priznanj in dogajanj, od prvega zoba, las, vse do osemnajstega leta. Dela je bilo ogromno in na trenutke me je rahlo prijemal obup. Pa vendar sem vstrajala do konca in hčerka je bila darila izredno vesela. Nič posebnega pa vendar nekaj čisto njenega.
Morda v razmislek. Srečno.
Moje hčere so še mlajše, pa vendar jih za vsak rojstni dan izrecno vprašam, kaj si želijo. Sem izraziti pristaš praktičnih, uporabnih daril, zlatnine pa sploh ne nosim.
Ponavadi pri večjih darilih sodeluje širše sorodstvo in prijatelji ali pa celo bodoči obdarovanci sami.
Tovrstno prakso smo imeli tudi pri nas doma. Mene so ob 18. rojstnem dnevu vprašali, kaj si želim. Ker sem si vso gimnazijo želela večji glasbeni stolp, sem si ga seveda izbrala. Ker pa je bil moj oče izrazit pristaš “samoudeležbe” pri darilih, sem morala k darilu seveda participirati tudi jaz; 70% hi-fi on, 30% jaz; pa še združili smo 18. rojstni dan in maturo.
Pozdrav!
Nina
Tudi jaz sem dobila od mame zlat prstan, ki ga nikoli ne nosim, od očeta pa lepo domiselno vazico (ker imam rada rože), s prečudovito rožnato mini vrtnico in še nekaj stvari, ki jih pa vse z veseljem uporabljam. Sploh ne gre za finančno vrednost, ampak za upoštevanje človekovih želja, nagnjenj, interesov,…
Nevem kaj naj fantu podarim za 18 rojstni dan. skupaj sva eno leto. želim si da bi bilo res nekaj posebnega. podarila sm mu že verižico v obliki pravoslavnega kriiža ker je pravoslavne vere, parfum, medvedka.. hehe. nimam pojma kaj naj mu kupim za rojstni dan. res si želim d abi bilo nekaj posebnega
poooomaaaagite mi prosim!
če dobr poznaš osebo tut darilo ni težko kupit , mi smo moji najbolši kolegici kr kupli (sicer ena malo večja grupa) darilnih bonov za 100 eur za njeno najljubšo trgovino pa je skakala od sreče =)
letos pa sm eni drugi frendici kr palčke za bobne (ker se bi rada učila špilat bobne) pa ene par malenkosti zram tk za zajebancijo pa je bil volk sit pa koza cela =) če osebo dobro poznaš pa veš približne kakšne ma interese darilo sploh ni tk težko izbrat =)
Lepo in osebno darilo je kakšen portret. Posamezen, družinski, ljubezenski, otroški… Ma vse sorte… Kolegica riše ful lepo in za đabe:
http://metkaonlinehallofart.blogspot.com/
