Rak jajčnikov, markerji, preživetje?
Ne obremenjujte se preveč z leksikoni in z statističnimi podatki-zaupajte zdravnikom (predvsem na OI v Ljubljani delajo zelo dobri tako po strokovni in človeški plati),ti vam bodo najbrž dali najboljše informacije,precej ostalih informacij pa boste lahko poiskali ali pa prejeli na tem forumu.Statistike so zgplj številke,za njimi pa se skrivajo ljudje,vsak primer je drugačen,marsikaj je odvisno od vas predvsem pa od vaše mame-noben boj ni vnaprej izgubljen zato naredite vse kar je potrebno,da ta boj tudi dobite!
Obilo uspeha pri tem boju vam želim.
Skušek Peter
Pozdravljeni!
Markerji ki jih navajate niso tako zelo visoki. Mislim, da je okoli 1000 tista kritična meja. Sicer pa danes veliko bolnic z rakom uspešno ozdravijo ali zazdravijo.
Res pa je, da je prva informacija najhujša, kot smrtna obsodba. Vendar se ponavadi potem stvari odvijajo drugače.
Torej pogum in statistiko stran, vsak bolnik je primer zase. Boriti se je treba, pa karkoli že pride.
Srečno Majda
Spoštovana Zora!
Adenokarcinom ovarijev je bolezen, ki je tako kot drugi raki zelo raznolika in heterogena. Bolnica se počuti dobro, je pa res,da ne drži,da zgodnji rak jajčnikov ne dela nobenih znakov, kot je to splošno znano – a zelo napačno!!!Gre za nejasne slabo omejene bolečine v predelu male medenice, ki pa jih imajo večinoma vse ženske v življenju, ene več, druge manj, zato večinoma ne pripisujejo temu večjega pomena, žal pa je to lahko usodno za tiste, ki dejansko imajo rak jajčnikov.Raka jajčnikov je več vrst, od seroznih papilarnih do mucinoznega, Brennerjevega tumorja in tako naprej.Najslabšo napoved ima serozni papilarni karcinom, seveda pa je prognoza le-tega zopet odvisna od stopnje diferenciacije tumorja, ki je lahko dobro diferenciran, zmerno, slabo diferenciran in pa popolnoma anaplastičen.Anaplazija pomeni izgubo diferenciacije, se pravi tumorske celice so povsem drugačne od normalnih epitelnih celic jajčnika-zelo maligen tumor.Ko je v trebuhu ascites ali prosta tekočina pri sumu na rak jajčnikov, je to znak, da so maligne celice tiste, ki so povzročile pronicanje tekočine iz limfnih vodov v trebuhu v okolišnje zdravo tkivo-nevarnost tega je, da zna biti prizadet peritonej-to je potrebušna mrena, ki je dostikrat prizadeta pri karcinomu ovarija.Glede markerjev pa tole:Ni res!!!!,da marker 600 ne pomeni kritične vrednosti-kaj pa je to kritična vrednost pri raku?To je lahko že 90-hočem povedati, da pri raku jajčnikov že vrednost nekaj čez 35 enot pomeni lahko zasevke na določenih mestih in ne šele vrednost okoli 1000, to je znak,da je bolezen že kar razvita!Po drugi strani pa si z markerjem ne moremo vedno pomagati, saj je marker lahko tudi znižan pri začetnih stadijih bolezni, tako da to je dvorezni meč!
Sama vrednost markerja torej nekaj le pomeni, ne pa vsega, še zdaleč pa ni res, da je “kritična” točka CA-125(marker za Ca.jajčnika) 1000 enot.
Napoved je odvisna torej od vrste, razširjenosti in gradusa tumorja!Dobro diferencirani tumorji imajo bistveno boljši potek kot drugi!!
Vso srečo Vam želim!!!!!!!!!!Držite se!!!!!!
Medicinc hvala!
Pred leti so mi odkrivali tvorbo na maternici, med drugim naredili pregled markerjev, ki so imeli vrednost 100 in nekaj več, ne vem točno. Ginekologinja mi je zatrdila, da to ni nič hudega, da je šele vrednost 1000, tista kritična.
No, torej sem tudi sama trosila neumnosti, ki sem jih žal dobila pri ginekologinji.
Srečno Majda
Spoštovana Zora-Naj vam iz prve roke vlijem upanja- tudi rak jajčnikov se zazadravi kljub začetni slabi prognozi. Dobro se pogovorite z zdravniki- pojdite sami na konzilij in pri zdravnikih poiščite čimveč odgovorov na vprašanja, ki se vam ponoči pletejo po glavi. Skupaj dogovorite način zdravljenja. Kemoterapiji in obsežni operaciji(tudi odstranitvi trebušne mrene) se ne boste mogli izogniti . Vendar se preživi – čeprav kvaliteta življenja zaradi radikalnih kirurških posegov in KT malo pade. Je pa zato spoštovanje življenja in zdravja na veliko vošjem nivoju- še boste slišali ptičje petje in smeh otrok…Želim vam vse dobro BIJA
Pozdravljen medicinc!
Uf, dobro. Kar oddahnilo se mi je. Namreč nikoli ne želim trositi neke vsevednosti na katero se ne razumem. Pri tem pa se mi je zdelo, da so meni tako povedali zdravniki, torej ni nič narobe. Dobra šola, da bom pazila.
Sicer hvala za vprašanje. Dobro sem, če odmislim težave zaradi vseh posegov in posledice, ki spremljajo take posege.
Živim in to je dar, ki ga izkoriščam in ga bom izkoriščala do zadnjega diha.
Medicinc, ali ste vi tisti Matic izpred leta dni ali je to drugi medicinc?
Srečno Majda
Mama je pred štirimi meseci šla na operacijo mioma, tam so potem ugotovili, da je marker CA 125 (mislim, da sem si prav zapomnila), blago povišan. Mejna vrednost naj bi bila 35, ona je imela 45. Odstranili so ji maternico, jajčnika, najbližje bezgavke, slepič in plečico ali kako se že reče. Patološki izvidi so pokazali, da je bil en jajčni mejnomaligen, vse drugo je bilo povsem čisto. Rekli so, da je zdravljenje zaključeno, da jo bodo kot zahteva doktrina kontrolirali najprej na štiri mesece, potem na pol leta. Osebna zdravnica pa je rekla, da glede na patološki izvid ne pričakuje nobenih težav več in naj mama lepo uživa življenje. Tri tedne nazaj je šla k operaterju na prvi pregled in dala tudi kri, ker so rekli, da bodo spremljali markerje. Znova naj bi prišla na pregled aprila, potem pa danes dobi obvestilo, da naj se zaradi rezultatov krvi zglasi na pregledu že naslednji teden. Me je zvilo, ko sem videla to obvestilo. Nič ne piše, samo to, da naj pride na ponoven pregled zaradi izvidov krvi. Je mogoče, da je na mejnomaligen odstranjen jajčnik in vse drugo čisto, kar je bilo odstranjeno, čiste tudi bezgavke, zdaj nekaj hudo narobe? Samo tri mesece po operaciji. Bi jo klicali tudi zaradi blago povišanega markerja ali mislite, da jo kličejo, ker je zelo povišan? Je mogoče, da takrat pred operacijo marker ni bil 45 zaradi jajčnika (takrat so rekli, da je to v bistvu še v mejah normale) in pravzaprav zaradi nečesa drugega? Vem, da sprašujem neumnosti in da vi ne morete tukaj vedeti in da moramo preprosto počakati do srede, pa vseeno … Sprašujem iz strahu. Mama se drugače odlično počuti in res nima občutka, da bi bilo z njo karkoli narobe. Jo je to obvestilo, da mora spet priti na pregled, zelo presenetilo.
Pozdravljena!
Kako je zdaj s tvojo mamo? Je bolje ali prejema kemoterapijo? Moji sorodnici so na operaciji prav tako vse odstranili, a se ji je bolezen ponovila po dveh letih. Najprej ji je rahlo začel naraščati tumorski marker CA 125 in so po dveh kontrolah takoj reagirali s kemoterapijo.
Ve dobro želim.
Ne, mama ne prejema nič, samo kontrolirajo jo. Mama je poslušala, ko so se pogovarjali zdravniki (štirje ginekologi) in so rekli, da s takšno diagnozo (mejna malignost je to bila, ko so po operaciji delali histološko preiskavo) ji nihče ne bo dal kemoterapije. Drugače jo je najprej operater pregledal, potem ji je naredil še ginekološki ultrazvok, nakar jo je poslal še na ultrazvok abdomna. Nikjer ni bilo nobenih znakov napredovanja bolezni. Potem jo je še enkrat pregledal operater, ji je še enkrat naredil ginekološki ultrazvok, zdaj ima pa v torek še enkrat ultrazvok abdomna. Vmes so ji še dvakrat vzeli kri, teh rezultatov ne vemo, vemo pa, da je bil tisti marker, zaradi katerega so jo tudi klicali nazaj, 70. Bomo videli, kaj bo v torek. In potem čez dva tedna, ko je spet naročena pri svojem operaterju. Jo toliko gledajo in kontrolirajo, da sem prepričana, da bodo pravočasno ukrepali, v kolikor bo to potrebno. Upam pa, da bo marker sam od sebe padel. Je zdaj, ko je hodila okoli, od medicinskih sester slišala, da se je kar nekam ženskam zgodilo, da so še mesece po operaciji imele povišan marker, potem je pa padel.
Včeraj je bila mama znova na ultrazvoku abdomna in znova niso videli nobenih znakov napredovanja bolezni, skratka nič ni, kot ne bi smelo biti. Čez dva tedna je spet naročena pri svojem operaterju. V tistem dopisu, ki ji ga je poslal, da ima kontrolo čez mesec dni (zdaj je to že dva tedna, ker sta dva minila), je operiral samo s tisto številko 70, nič ni omenjal rezultatov krvi, dvakrat jo je dala v januarju. V bistvu je mama dokaj mirna in se ne obremenjuje, jo je pa včeraj njena sestra prestrašila, ko je je po telefonu govorila, da kaj sedi doma in nič ne ukrepa, da čas teče in ne vem kaj. Kaj pa naj mama naredi? V enem mesecu je bila na dveh ginekoloških pregledih in ulatrazvokih pri svojem operaterju, dvakrat je bila na ultrazvoku abdomna, dvakrat je dala kri, kaj pa še lahko naredi? Zaupati mora, da zdravniki vedo, kaj delajo, mar ne?
Mama je šla danes vprašat, kako je z markerjem, ker jo niso nič obvestili. Marker je zdaj samo še 7,9, kar je super, ker je vse pod 35 super. In tudi tisti prejšnji izvid je bil ravno tako super, je rekel zdravnik. Torej je bil samo ta prvi, ki nas je prestrašil, slab, vsi naslednji pa več kot dobri. Vmes so ji pa tako in tako naredil cel kup ultrazvokov, kjer je bilo vse v redu. Neskončno sem srečna.
Tudi zdravniki niso pričakovali nič slabega. Ker to dejansko je najboljša možna diagnoza, če že človek sploh mora imeti diagnozo. Je najbolje, da je sploh nima. Zdaj bo samo še hodila na redne preglede, kot zahteva doktrina. In upajmo, da ne bo več takšnih preplahov. Kot je bilo mami rečeno, je ta prvi odzvem krvi, ki nas je prestrašil – da menda zna zaradi operacije in rane, dokler se ne zaceli, biti marker povišan. Tako so ji razložili.
Vse dobro želim vsem, ki se borite za zdravje.