Nov poklic pri skoraj 40ih – ideje kako?
Sliši se že kar stara pri 40, kar se tiče nove službene kariere. Ampak, če gledamo z vidika, da bom še kakih 30 let hodila v službo pa je stvar malo drugačna, zato razmišljam o prekvalifikaciji, novi poklicni poti.
Stvar je taka, da imam univ. diplomo, seveda družboslovne smeri v kateri še sedaj nisem našla službe. Delam nekaj čisto tretjega.
Kako na novo poklicno pot? Vesela bom idej in predvsem izkušenj. Je kdo poskusil in mu je uspelo oz. če je poskusil pa zakaj ni uspelo pa seveda kaj ste sprobali, naredili.
Nekaj idej, ki pa niso kaj prida, za nobeno se še nisem zares ogrela.
doktorat – to se mi ne zdi ok, ker že z diplomo v moji smeri ne dobim službe, tudi neke sorodne smeri niso ravno perspektivne
bolonjski magisterij – to bi mogoče šlo, ovira je seveda cena pa časovno ne vem kako bi šlo (daleč stran od LJ, MB – tako, da bi mi že vožnja vzela veliko časa), upoštev pridejo seveda kolikor toliko sorodne smeri, kaka čisto tretja ne pride upoštev, ker nimam osnov
višja šola – nekaj tehnične smeri, cenejše kot magisterij, tudi bližje, se pravi manj časa za prevoze
SŠ – prekvalifikacija v kakega tehnika, čeprav tudi to stane skoraj toliko kot višja šola, je sicer lažje narediti, samo stopnja izobrazbe je pa nižja kot pri višji šoli, kraj šolanja pa isto kot višja šola
Kaj pa razne neformalne variante izobraževanja? Ima kdo kaj idej, kaj bi koristilo?
Učenje tujih jezikov je sicer ok, ampak po tujih jezikih me sploh še nikoli niso spraševali v službi. Tako, da učim se vseeno, ne bi pa šla delat kakih izpitov.
Računalništvo – tudi tu po kakih certifikatih me še niso spraševali. Torej fajn je, da obvladaš. Programiranje in oblikovanje oz. izdelava spletnih strani me pa žal ne veseli, čeprav je verjetno kar perspektivno.
Še kakšne ideje?
Mislim da razmišlanje o prekvalifikaciji v smeri višja izobrazba in izbire glede na to ali imaš denar za to ali ne je neposrečena.
Po mojem mnenju bi bilo fino da ti pri sebi najprej veš kaj te veseli kaj bi delala in ali se lahko dobil delavno mesto ali ne. In potem začneš iz tega konca iskati kako s tvojo izobrazbo do nove izobrazbe ki jo potrebuješ. Ali je to druga fakulteta, ali SŠ ali pa samo kakšni tečaji.
Ker da delaš magisterij ali doktorat pa potem niti ne veš kaj boš s tem papirjem je za moje pojme stran vržen denar in čas.
Fizioterapija vem, da je iskana zadeva, samo me žal ne veseli.
Pa kak dolgi študij se tudi ne bi šla. Služba, prevoz v službo, prevoz v kraj študija. To ne bi zneslo na daljši rok. Fizioterapijo bi namreč morala it prav v prvi letni prve stopnje.
s.p. žal ne pride upoštev, ker nimam kakih takih znanj. Bi morala prej dobiti ta znanja.
V moji smeri žal ni enostano dobiti službe. Če mi jo do sedaj ni uspelo dobiti, je čas, da začnem nekaj takega se izobraževat, priučit ali karkoli, kar me sicer ne veseli, je pa zaposljivo.
Če si ti ni pogoj pisarniško delo začni polagat ploščice. Resno mislim.
Povpraševanja je veliko več kot ponudbe, delo ni pretirano težko, investicvija v orodje ni velika.
Malo rabiš rabiš da se zverziraš, ampak po enem letu na mesec ti garantiram iz lastnih izkušenj, da lahko z manj kot 8 ur dela vsak dan zaslužiš veliko več kot plačo v vsaki pisarni (če nisi ravno nekje top šef v neki veliki firmi).
Če premoreš vsaj malo natančnosti, pa itak zmagaš.
Ko pogledaš kdo to vse dela (in kako !!) in od tega dobro živi, ne samo preživi vidiš da se da.
Najvažnejše je da si na začetku ustvariš dobor ime glede natančnosti in kvalitete in imaš čez kako leto dela itak več kot uspeš naredit.
Na začetku lahko greš sicer delat tudi k kakšenmu privatniku, da se malo priučiš, čimveč glej sprašuj in se uči, ampak računaj s tem da bo napornu in da te bodo verjetno nategnili za plačilo, ampak vzami to kot ceno šolanja (pač mogoče malo ali celo nič zaslužiš med solanjem, namesto da šolanje plačaš).
Težko si predstavljam, da bi žensko kdo najel za polaganje ploščic :). Mogoče se pa motim?
Samo v gradbeno-fizičnih delih še nisem srečala kaj veliko žensk, razen tako za doma.
Bi morala kdaj probat :).[/quote]
Več kot si misliš, pogoj je seveda natančnosti in kvaliteta, ki jih kakšenmu “majstru” še kako manjka,
pa od tega vseeno lepo živi.
In ljudje danes iščejo predvsem kvaliteto, malo katera moj stranka me pokliče, ne da bi si prej ogledala kako sem naredil delo drugje, oziroma na da bi ji moje delo nekdo priporočil.
In pogosto so to prav ženske.
Morda se res čudno sliši, da bi jih ženska polagala – ampak mene to veseli, že odkar sem prvič videla polagalce pri delu. Še v času moje srednje šole in je od tega že več kot 20 let.
Res pa je, da tudi jaz ne poznam kakšne ženske, ki bi to delala. Ampak saj mene so itak že od nekdaj bolj zanimala moška dela, od košnje trave, beljenja… pa čeprav sem se nato šolala in delam v izraziti ženskem poklicu, v pisarni.
Jaz bi sicer takoj šla za polagalko ploščic, edini problem je, ker imam težave z vožnjo, saj trenutno ne vozim, pri takem delu pa bi se vendarle morala najbrž sama voziti na različne lokacije.
Pišeš, da si stara 40, ampak tvoje razmišljanje je pa na ravni 18 letnikov, ki si šele izbirajo poklicno pot.
Pri teh letih pa menda je veš kaj te veseli in v čem si dobra. Ko to ugotoviš, greš pa na ustrezna izobraževanja.
Ne pa obratno.
Sama poznam kar nekaj žensk, ki so okoli štiridesetih menjale poklic. Ampak čisto vse so se prvo odločile, kaj bi delala, v večini je šlo že za nek hobi, ki so ga nadgradile. Potem so pa opravile še kakšen tečaj, izobraževanje, NPK, če je bilo potrebno in zdaj so vse uspešne v svojih novih poklicih.
Obratno pa žal ne gre. Oziroma nisi več stara 20, da bi tko mal probavala. Je treba vedet v naprej.
Glej, vidim, da nisi razumela, ti bom razložila na široko.
Študirala sem smer, ki me veseli. Imam poklic, ki si ga zelo želim opravljat. Kot sem že zgoraj napisala, ne dobim službe na tem področju.
Zato iščem varianto izobraževanja za nekaj, ker je zaposljivo. Tisto, kar me veseli, že imam, samo od tega ni denarja. Upam, da zdaj štekaš.
Vzel/a si mi z jezika.
To ali pečarstvo. Prav posebna umetnost.
Diploma mi ne koristi, da bi dobila zaooslitev, k sreči imam še dve kv.
Če pa bi prej vedela, da v primarnem poklicu ne bo kruha, ker vlade tako delajo, bi se priučila točno na tvoj način.
Mogoče se pa še bom, še starejša.
Ker trenutno delam, moram odplačevati dolgove, ki so mi nastali v času iskanja dela.
Vsem svetujem, da tega ne počnejo, namreč, da do dolgotrajno ne tič, ne miš.
Naj bodo pogumni, skočijo v vodo in zaplavajo.
Pa postopno napredujejo.
Z dolgovi si le kopljemo jamo. Stroški,li nastanejo, ter obresti, so nenormalni.
Hvala za tvoj nasvet.