Kakšne spomine imate na srednješolske profesorje?
Huh…
zakajen ucitelj umetnosti, nataknjena profesorica psihologije, precej dolgocasna anglistka(hvala bogu mi ni bilo treba hoditi k anglescini), precej nesposoben nov profesor matematike, Odlicna profesorica poslovne matematike…
Fejst ravnatelj -postaven in dovolj lep!
Angležarca -hmmm, še vedno znam polno pesmi iz filma Moje pesmi , moje sanje, ki smo jih peli pri njej.
Zemljepis, zgodovina, biologija…vse ok.
Glasba – ja , marsikaj je bilo treba znati.
In prelepi spomini na staro šolo na Poljanah.Se ne spomnim niti enega profesorja/ce, da bi bil kdo tečen.Niti enega.
Najlepša pa je bila profesorica za pedagogiko.V roza kostimu , z lepo frizurco in zanimivim stavkom V socializmu vzgajamo vsestransko razvito osebnost…No, zdaj veste, zakaj ta stari vse obvladamo.
Spomnim se samo profesorja matematike (starost okrog 35 let), ki je vedno nosil srajco odpeto vsaj 15 cm, da se mu je videl ‘ljubavni tepih’.
In ko smo pisali test, je vsakemu ‘poklonil’ 5 točk za prisotnost na testu.
Tako, da pri nas skoraj ni bilo popravnih izpitov.
Ja, to bili eni taki čarobni časi …
Predvsem sem čutila do profesorjev spoštovanje, čeprav je bilo nekaj mlajših, ki so se nekako hoteli spustiti na naš nivo.
Razredničarka matematičarka nam je bila kot mama, anglistka stroga , vendar zelo pravična, profesor slovenščine, popustljiv, vendar nas je veliko naučil, stroga profesorica geografije, tečen profesor telovadbe, najbolj zaguljen pa profesor samoupravljanje s temelji marksizma….sicer pa vprašajte predsednika, je bil moj sošolec…
Odličen profesor književnost (vem, da se reče slovenščina, ampak če smo v štirih letih imeli več kot dva tedna česa, kar ni književnost, sem jaz papež), manična profesorica za francoščino, tečna anglistka, mamasta matematičarka, popolnoma srhljive (v smislu, da smo se jih bali kot hudič križa) fizika, biologija in kemija, vsega naveličana zgodovinarka, zmedena geografinja, potuhnjena hispanistka … Z ostalimi smo pa imeli premalo ur, da bi pustili kakšen trajen spomin. A ja, prismojen filozof, tega se spomnim. Pa psihologija in sociologija sta bila ok, pa stm je bil tudi zelo znosen.
Uf, zelo različno. Anglistka ena, ki je hotela, da njene knjige oz. lekcije iz njih znamo na pamet, biolog super, veliko naučil, čeprav je bil malo prismuknjen 🙂 Fizika super, ogromno naučil, ampak je bil neke vrste nori profesor. Slovenščina – ta prvi napol dementen, nova učiteljica 1a. Geografija – tiran, ki je postavil vprašanje v stilu Evropa? in če nisi začel v petih sekundah nepretrgano razlagat, je sledil stavek: Hvala, sedi, ena. Matematik dobra duša, se je z marsikom učil po pouku, da ni padel popravec. Kemičarka popolni zmaj. Učili smo se, da smo preživeli :p Zgodovinarka prefrigana, za vsa vprašanja ti je napovedala datum, tudi med testi si lahko imel knjige, zvezke, plonkce – če se nisi učil, si fasal šus, ker ti vse skupaj ni nič pomagalo. Filozofija… Hja, kdor si pogleda par njegovih modrovanj, mu je lahko vse jasno. Kljub smehu in podobnemu na njegov račun, je bil zajeban kot sto mater. Aja, za telovadbo… Če se ne bi spretno izmikali tiraniji, bi bili vsi Tine Maze ali Petri Prevci. Pa računalničar, s katerim smo raje šli na kavo, kot se kaj učili. Itak nam tisto znanje od takrat danes ne bi nič koristilo :)))
Zelo lepe. Razen dveh izjem (profesor, ki nas je imel eno leto zgodovino je bil nesposoben, ne vem kje je diplomo kupil; profesorica fizike ke bila malo premaknjena, pa ne pretiravam, ker je kmalu končala v umobolnici) so bili vsi dobri, ene par jih je bilo tudi izvrstnih. Čisto vsi (tudi tista dva) so me ogromno naučili, čeprav včasih ne v povezavi s šolsko snovjo 🙂 V najlepšem spominu sem ohranila profesorico geografije in profesorico biologije.
V glavnem lepe spomine na vse, slavist nam je dal mnogo velikokrat tako v štosu, veliko mi je ostalo, tuj jezik nič, pa nam je takrat kar pasalo, danes nam je pa verjetno vsem žal, zemljepis zagnan in ja lovil nas je na neznanju ne na znanju, je mislil, da je samo zemljepis na svetu, zgodovinar krasen človek, dober, poštenjak, neporočen brez potomcev in mu grem včasih prižgat svečko, razrednik kot oče za vse vrazredu brez razlik, je bilo je lepo!
Uf…. profesor fizike nas je učil kako se kuha krompir, profesorica slovenščine, pri kateri smo popisali po 4 liste na uro, učitelj za telovadbo, ki se mu ni dalo niti dihat…
Iz druge šole pa profesor telovadbe, ki nas je nagnal na grad, in z daljnogledom preštel koliko nas je gor, profesor za matematiko, ravno iz faksa ves zardevajoč, učiteljica praktičnega dela, ki je hodila drugam spraševat kako se določena stvar naredi….. Pri strokovnem predmetu smo imeli profesorico, ki smo se je bali kot hudič križa. Še na hodniku smo se ji raje izognili. Še zdaj se spomnim ene od strokovnega predmeta, ki je pozabila test na mizi. Seveda smo ga našli in prepisali, nato nas je zafrknila in dala kontra. Pozitivnih le za vzorec. Sedela je na stolu, ravno kot sveča nas pogledala, zmajala z glavo in zacmokala. Nič od nič, razred.
Ledina, več kot dve desetletji nazaj: profesorica matematike, ki je naredovala tri kilometre dolg polinom, potem pa zahtevala končno rešitev v sekundi. Če nisi znal, te je zmerajala z debilom. profesorica angleščine, ki je imela par ljubljencev, ta glavnih frajerjev v razredu in je bil večji del pouka pogovor z njimi. Profesorica biologije, ki je imela dveurno ustno spraševanje, najraje je začela s priimki na P, potem si pa upal, da ta dan ne boš prišel na vrsto. Profesor fizike, ki se ga spomnim samo po tem, da je bil “lep”, naučil nas ni pa ničesar. Profesorica sociologije, ki je namesto ocen pri spraševanju delila srčke. In ki se je doma spomnila, da nam je dala domačo nalogo in potem, ko je nihče ni imel, vsem potalala cveke. Profesorica nemščine, ki se je bala učencev in nas je naučila bolj malo. Profesor zgodovine, ki je narekoval tekst celo učno uro in ti dal odlično, če si ga na ustnem spraševanju znal na pamet. To so ta glavne cvetke, ki se jih spominjam, ostali so v mojem spominu bolj medli ali pa jih sploh ni.
kolikor se jih spomnim, so bili vsi kul
razredničarka je bila slovenistka, umetnostna zgodovinarka in ji je slovnica smrdela. tako, da smo pri slovenščini celo leto obdelovali samo književnost, slovnice nikoli. mogoče enkrat na dva meseca kaj mimogrede. da bi kako kontrolno iz slovnice pisali, se ne spomnim.
matematičarka zlata duša, ogromno nas je naučila, bila je prepričana, da smo najboljši in najbolj priden razred na šoli, pol pa se je enkrat spomnila, da bi domačo nalogo pregledala, pa je v depresijo padla, ker je nihče ni imel narejene. občutek za pravičnost je imela neverjeten. sošolec si je izprosil, da bi pisal kontrolno za višjo oceno, ker bi lahko bil odličen in je šla pogledat pri vseh, ki so imeli take ocene in potem vsem dala šanso za popravljanje
anglistka živ zmaj. folk je zajecljal, ko se je je popoldne spomnil. angleščina nam je bila drugi tuj jezik, se pravi, da v osnovi nihče naj ne bi znal besede povedat po angleško v prvem letniku. prvo uro se je prišetala v razred in začela slovnico razlagat v angleščini. kdor je razumel, je, kdor ne, njegov problem. smo pa obvladali.
fizik meter in žilet in zamerljiv. če te je dobil na piko, si bil ubogi
zgodovinar odpiljen
kemik je bil živa legenda. tik pred penzijo, navdušen nad metalurgijo, celo leto smo železo obdelovali, predaval pa je tako zanimivo, da še po tridesetih letih vem dosti…
ostalih se nekak ne spomnim več. oziroma niso pustili kakega trajnega vtisa. bolj anekdote. prfoks za telovadbo je svojemu sinu speljal punco in se oženil z njo in take….
DObri ste… oz. imate močne vtise / spomine.
Jaz se od vsega spomnim par vtisov… in to je to. Spomnim se npr. da se z učiteljico matematike nikakor nisem razumel, da je bil eden izmed učiteljev tehničnih predmetov zelo nekorekten… in da je bil razrednik fajn… kaj več pa ne.
Tole je šlo zgleda zelo mimo mene – oz. sem se iz zadeve zelo izklopil.