Čemu sploh v partnersko zvezo?
Danes sta ponovno na tapeti zanimivi temi o tem, kje najti pravega partnrja. Pred dnevi je bilo vprašanje o tem, kje so dobre ženske nad 30. letom, itd. Tematika, ki nikoli ne potihne pravzaprav. Zakaj potem odpiram še eno temo?
Bistveno pri vsemu skupaj je, da opažam, da so vprašanja zastavljena precej čudno, da ne rečem absurdno. In oj namen je poskusiti spodbuditi razmišljanje v malo drugačno smer, to je v smer osebne sreče, za katero verjamem, da si jo vsak posameznik zasluži.
(1) Na kakšen način bi ve, ki iščete partnerje, s partnersko zvezo dvignile kakovost bivanja tega človeka?
(2) S kakšnimi nameni bi (če bi) sploh vstopile v partnersko zvezo zgoraj opisanim (ali podobnim, po vaših predstavah primernim) posameznikom?
To je slika mene pred kakimi desetimi leti. In se zdalec se nisem imel, niti se imam danes za perfektnega. Zivim preprosto zivljenje in sreco delm z drugimi. To je vse.
Lepooka se ne strinja s tvojim komentarjev (reakcija je bila, da je prasnila v smeh in rekla “Uh, ta pa velik’ zamuja…”, nato pa me pogledala in obmolknila).
Zato pa tudi sam veckrat napisem, da morate zenske moskega vsaj kako leto ali dve preizkusati z vseh moznih zornih kotov, ki vam “padejo na pamet”. Mene je Lepooka “mucila” kaki dve leti in pol, preden se je v celoti prepustila… in vesel sem, da je temu bilo tako. 😉
A vesel sem tako jaz, kakor tudi ona predvsem zaradi tega, ker je vedela odgovoriti na zastavljeni vprasanji:
Oz. ce poskusim posplositi in zdruziti obe vprasanji v eno genericno: Kaj vam daje misliti, da ste ravno vi najboljsa izbira za neko (poudarjam: po vasih predstavah primerno) osebo?
Vprašanje si tako zastavil, da se bere, kot da je partnerstvo vojna, za katero rabiš dober obrambni načrt, da se prebiješ skozi reč ali pa kot da je to del nekega blazno velikega načrta.
Jaz v svoj partnerski odnos nisem vstopila z nobenimi nameni. Pač zaljubila sem se!!! In to tako zelo, da so se mi šibila kolena, da nisem mogla jest, ne spat…metuljčki all over itd. In ker je bila zadeva obojestranska sva pač pristala skupaj. Saj v partnerstvu prvenstveno najprej živiš sam s sabo in šele potem v dvoje. Če sam ne doživljaš svojega življenja kot kakovostnega, ti tudi partner tega ne more ponuditi – s tabo lahko to le deli. Sicer sem v zvezi že skoraj 20 let, vendar če bi bila danes samska tudi ne bi delala nekih načrtov in kovala nekih namenov.
Zelo dobro povedano. Za na zid pribit!
Tu pa je potrebno opozoriti, da brez namena ni nicesar. Oz. ce se izrazim v materinem jeziku (zal ne morem na hitro tako jedrnato prevesti): “Za srecu je potrebno ziviti svoj san a ne neciji plan.” Zase vem, da z ljudmi, ki ne znajo opredeljevati namenov niti ne vstopam v odnose, saj vem, da bodo ti t.i. “patoloski”. Le clovek z jasnimi nameni more tvoriti t.i. “zdrave” odnose.
Jaz pa bi pobegnila od takega moškega. PRstan in ostali nakit mi niso všeč. Tista spalna vreča pa zelo, amapk, da bi mi jo kar tako kupil za rojstni dan? Ne, ob takem darilu bi se počutila zelo neprijetno. Pa je zadevo, ki jo rabim. Ampak močno predraga zadeva za kar tako dati za rojstni dan. Počutila bi se nelagodno, ker bi razmišljala,da zdaj moram pa jaz njemu nekaj tako dragega kupiti.
Glede motoristov pa imam toliko slabih izkušenj (na cesti), da ne vem, če bi to prenesla. Razen, če gre za kakega s kakim lahkim mopedom ali pa tiste moriste, ki lepo počasi vozijo, brez alkohola, brez čikov. V takem primeru je zame sprejemljivo. Ostalo pa ne.
P.S.: A ostanimo pri bistvu debate. Vecina zna nekako vsaj na priblizno opisati, kaksnega partnerja “pricakuje”. Poskusimo se zadeve torej lotti z drugega konca…
Kar je na nek nacin dobro. Jaz z Lepooko, ti s svojim izbrancem. Nihce ne pravi, da mora biti nek doticen clovek “vsakomur” (oz. nekomu doticnemu) vsecen. Dal sem zgolj primer, ker se nekako prbl. poklapa s tistim, o cemer vecina pise… pri tem pa sem PREPRICAN, da vsaj devetim od desetih v resnici sploh ne bi bil vsecen.
A ostanimo pri bistvu:
To je slika mene pred kakimi desetimi leti. In se zdalec se nisem imel, niti se imam danes za perfektnega. Zivim preprosto zivljenje in sreco delm z drugimi. To je vse.
Lepooka se ne strinja s tvojim komentarjev (reakcija je bila, da je prasnila v smeh in rekla “Uh, ta pa velik’ zamuja…”, nato pa me pogledala in obmolknila).
Zato pa tudi sam veckrat napisem, da morate zenske moskega vsaj kako leto ali dve preizkusati z vseh moznih zornih kotov, ki vam “padejo na pamet”. Mene je Lepooka “mucila” kaki dve leti in pol, preden se je v celoti prepustila… in vesel sem, da je temu bilo tako. 😉
A vesel sem tako jaz, kakor tudi ona predvsem zaradi tega, ker je vedela odgovoriti na zastavljeni vprasanji:
Oz. ce poskusim posplositi in zdruziti obe vprasanji v eno genericno: Kaj vam daje misliti, da ste ravno vi najboljsa izbira za neko (poudarjam: po vasih predstavah primerno) osebo?[/quote]
Že to, da svojo princesko kličeš Lepooka je za crknit smešno:)) Še dobro, da ni Debelonoga ali Kratkopametna:)))
Ostanimo pri bistvu:
—
P.S.: Mislim, da vecini ze postaja jasno, zakaj so samke, ali pa v izcrpljujocih zvezah. 😉
Zato je zmosnost odgovora na zastavljeno vprasanje toliko bolj bistveno.
Tole je res cela strategija po točkah in alinejah….
Meni je recimo nekdo všeč (jasno, da mora imet take lastnosti, ki mi pašejo) mal
mu nakažem, da mi je všeč, potem pa če sem še jaz njemu všeč, pristaneva skupaj.
Brez življenjepisa, hranilne knjižice in diplome (vse v treh izvodih).
Zdej – ali bova ostala za vedno skupaj, je pa druga pesem (po mojem prepričanju se
ljudje precej spreminjamo in je zlo majhen procent verjetnosti, da bo meni-čez-30-let
enako všeč on-čez-30-let, in seveda obratno, da bom jaz še vedno njemu)
Tudi s teboj se povecini strinjam. Toda… Nisi odgovorila na vprasanje. Ostanimo pri bistvu:
[/quote][/quote]
Ja luba duša, kako naj pa jaz vem, če sem za njega najboljša izbira?
Pojma nimam koliko in kakšne ima “na lagerju”, pa me tudi ne zanima, če se je dečko
odločil zame. Njegova izbira, njegova stvar – če je izbral mene, kul, če ne, se mal posekiram,
pogledam kakšen sentiš film, pojem kilo sladoleda in gremo dalje 🙂
.[/quote]
to je stvar tistega, ki izbira. če si je tip izbral mene, potem zato, ker on misli, da sem najboljša izbira zanj
obratno sem si jaz izbrala tipa, za katerega jaz mislim, da je najboljša izbira zame.
ko se začnemo ukvarjat z vprašanjem, ali sem dovolj dober za partnerja, se spustimo v vprašanja samopodobe, izkrivljene samopodobe, večvrednosti, manjvrednosti, narcisoidnosti, skratka, psihologije, psihoterapije…
ali povedano drugače. jaz sem najboljša izbira zate, če ti to misliš. če pa ne, pa ne.
vsak je lahko najboljša izbira